Tag Archives: Cepiva

Cepiva in infekcijske bolezni: 3.1 (ponarejeni grafi)

Očitno je minilo tri mesece od kar se je tukaj pojavilo kaj novega. Poletje je bilo naporno. V glavnem. Obljuba dela dolg. Omenil sem,  da je bil razlog za začetek bloga želja bo demantiranju laži o cepivih. Zaradi nekega razloga imajo ljudje o teh zelo močna mnenja. Moj namen je bil, da na enem mestu zberem čim več koristnih informacij, ki sem jih sam moral iskati vsevprek.

Nazadnje sem končal s primeri ponarejenih grafov in obljubil, da bom analiziral vsakega posebej. Prvi na vrsti je graf, ki kaže, da se je incidenca ošpic bistveno zmanjšala preden se je sploh začelo s cepljenjem, iz česar naj bi sledilo, da so cepiva nepotrebna. To je snov, ki smiselno sledi prejšnjim zapisom, zato bi bilo pametno najprej prebrati te ( 1. del, 2. del, 3. del). Continue reading Cepiva in infekcijske bolezni: 3.1 (ponarejeni grafi)

Cepiva in infekcijske bolezni: 3. del (ponarejeni grafi)

Baje že dolgo nisem nič napisal. V prihodnje bom poskušal stvari objavljati bolj redno. Predvsem si želim v enem članku povzeti čim več informacij o cepivih, kar je bil tudi glavni razlog za začetek pisanja tega bloga. Ker gre za zelo obširno in kontroverzno temo, poskušam biti čim bolj točen in jasen, zato si za pisanje vzamem čas. Informacije sem/bom objavljal v več delih in jih na koncu združil. V prejšnjem delu sem obljubil nekaj ponarejenih grafov, ki jih nasprotniki cepljenja uporabljajo pri svojem argumentiranju. Teh je na internetu malo morje. Na primer: Continue reading Cepiva in infekcijske bolezni: 3. del (ponarejeni grafi)

Cepiva in infekcijske bolezni: 2. del (mortaliteta, incidenca)

V prvem delu (ki bi ga bilo pametno prebrati preden nadaljujete tukaj) sem opozoril na tri napake, ki jih ljudje pogosto delajo, kadar debatirajo o cepivih. Ena izmed teh treh je nerazumevanje pomena besed mortaliteta in incidenca.

Mortaliteta je merilo za število smrti. Običajno se jo izraža kot število smrti na 1000 oseb v enem letu. Če imamo npr. populacijo veliko 1,000,000 mortaliteta 7.5 pomeni, da v enem letu umre 7,500 oseb, oziroma 0.75% celotne populacije.

Inidenca je merilo za izražanje števila novo odkritih primerov določene bolezni. Podaja se jo kot število na novo obolelih ljudi v enem letu, deljeno s številom vseh ljudi v populaciji, ki jih bolezen ogroža.  Če npr. tekom enega leta med populacijo 1,000,000 moških odkrijejo 5,000 novih primerov raka na prostati, je incidenca 0.005 (oz. 5 novih primerov na 1,000 oseb dane populacije, v enem letu ).

Čestitke za opravljen schnellkurz iz osnov epidemiologije. Dajmo sedaj naše teoretično znanje preizkusiti v praksi. Poglejmo si konkreten primer nerazumevanja obeh pojmov. Direktno iz spletne strani društva SVOOD: Continue reading Cepiva in infekcijske bolezni: 2. del (mortaliteta, incidenca)

Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

-Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva.

-Med epidemijami večinoma zbolevajo cepljeni ljudje.

-Cepljeni otroci pogosteje zbolevajo za avtoimunskimi boleznimi.

Takšne in podobne trditve po internetu širijo nasprotniki cepljenja. Običajno jih podkrepijo s ponarejenimi grafi in polresnicami. Razlog, da so pri svojem početju relativno uspešni je kronično pomanjkanje kritičnega razmišljanja. Večina ljudi točnosti teh informacij ne preverja, ampak enostavno verjame tisto, kar se sklada z njihovim pogledom na svet. V seriji zapisov, ki bodo sledili, bom pokazal zakaj so omenjene trditve nasprotnikov cepljenja neresnične. S tem nikakor nimam namena prepričevati katerega izmed njih. Te povzetki bodo koristili nekomu, ki ga stvar zanima, pa je mogoče malo zmeden zaradi netočnih informacij na internetu. Preden se lotim zgornjih trditev, bi rad najprej poudaril nekaj pomembnih točk, ki jih je potrebno imeti v mislih. Continue reading Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

Cepivo proti boreliozi

V tem letnem času, ko je ugrizov klopov največ, je največ tudi primerov bolezni, ki jih klopi širijo. To sta klopni meningoencefalitis in borelioza. Njuna incidenca je v Sloveniji zelo visoka. Več o obeh boleznih in njunemu preprečevanju si lahko preberete na spletni strani IVZ.

Tukaj bi rad govoril nečem drugem. V članku, ki sem ga prebral na RTVSLO je pisalo: “Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko dobro zavarujemo s cepljenjem, medtem ko cepiva proti nevarni boreliozi ni.” Kar je res. Me je pa to spomnilo na hudobne farmacevte in njihova cepiva.

Cepivo proti boreliozi obstaja, samo na trgu ga ni, ker se ga farmacevtom finančno ne splača izdelovati. Podobno zgodbo o farmacevtih, dobičku in cepivih sem napisal TUKAJ.

GlaxoSmithKline je izdelal cepivo proti boreliozi (LYMErix) in ga v kliničnih testiranjih preizkusil na več kot 10,000 ljudeh. Cepivo se je izkazalo kot varno in učinkovito. Pri odraslih je bilo 76% učinkovito. Pri otrocih med leti 2-14 so ustrezne titre zaščitnih protiteles zabeležili pri 100% otrok. Stranski učinki so bili večino blagi do zmerni. Posledično je FDA leta 1998 tudi odobrila uporabo cepiva v ZDA.

Na žalost pa je bil to ravno čas, v katerem je bilo toženje farmacevtskih podjetij zelo popularno. Ogromno ljudi je trdilo, da je cepivo pri njih povzročilo nastanek avtoimunskih bolezni. Neutemeljen strah so s senzacionalističnim pisanjem širili tudi mediji.

Študije, ki so bile posledično opravljene niso našle nobene povezave med cepivom in avtoimunskimi boleznimi. Kljub temu je GSK porabil ogromno denarja, da je svoje cepivo lahko branil na sodiščih. V prvem letu prodaje je prihodek znašal $40 milijonov, kasneje pa je povpraševanje močno padlo. Ker se izdelava cepiva za GSK s finančnega vidika več ni splačala, so ga leta 2002 enostavno umaknili iz trga.

LYMErix je bilo prvo in edino cepivo na trgu proti boreliozi. Kljub temu, da se je izkazalo kot varna, učinkovita in cenovno ugodna preventiva, sta medijska pozornost in javno mnenje prevladala nad dokazi.

Nadaljnje branje: The Lyme vaccine: a cautionary tale

KDAJ PANDEMIJA NI PANDEMIJA

14. januarja je imela SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) virtualno tiskovno konferenco na kateri je odgovarjala na očitke o spremembi definicije, lažni pandemiji in vplivu farmacevtov (posnetek konference; transkript konference). Kljub temu, da so naši mediji prejšnji teden pogumno pisali o začetku preiskave “lažne” pandemije, te konference ni pokril nihče. Bom jo pa zato jaz v tem članku z podnaslovom: Svetovna zdravstvena organizacija, lažna pandemija, sprememba definicije, hudobni farmacevti in strupena cepiva.

Lani smo prvič v zgodovini imeli priložnost spremljati potek pandemije skoraj v živo. Izkušnje, ki smo si jih pridobili pri ukvarjanju s SARS in H5N1 so se izkazale za več kot dobrodošle. Na splošno lahko rečem, da je bil odziv pristojnih soliden. Vendar je nujno potrebno izpostaviti vse napake do katerih ne bi smelo priti (zato tudi pozdravljam vse preiskave, ki bodo v prihodnje potekale). Dejstvo je, da smo se lanskega virusa rešili z več sreče kot česarkoli drugega. Kljub temu, da je šlo za relativno “milo” pandemijo so bili zdravstveni sistemi držav in posamezne bolnice obremenjeni do svojih skrajnih zmožnosti. Prašičja gripa je bila opozorilni strel. Naslednjič morda ne bomo več imeli takšne sreče.

Prva stvar, ki jo zamerim Svetovni zdravstveni organizaciji je dejstvo, da je odlašala z razglasitvijo šeste stopnje nevarnosti (pandemije). SZO je 29. aprila razglasila 5 fazo. Ta je ključna, saj državam sporoča naj se začnejo pripravljati. Po definiciji se nato šesto fazo/pandemijo razglasi, ko se virus razširi še na en kontinent. To se je zgodilo v začetku maja, ko so okužbe potrdili tudi na Japonskem in v Evropi (Velika Britanija, Španija). Takrat so nekatere vplivne države članice (v prvi vrsti VB, Japonska in Kitajska) pri SZO lobirale, naj pandemije ne razglasi.

Nekatere države so celo predlagale, naj se upošteva tudi nevarnost virusa, kar bi pomenilo, da nova gripa verjetno nikoli ne bi bila pandemična. Razlog je v temu, da 6. stopnja nevarnosti predvideva določene varnostne ukrepe, zaradi katerih bi trpelo trgovanje in gospodarstvo na splošno. SZO se je takrat odločila da bo še nekaj časa spremljala širjenje virusa in se odločila naknadno. S tem je prekršila svoja lastna pravila. Ena izmed posledic tega je bila zamuda v dobavi cepiva, kar bi se lahko izkazalo za katastrofalno.

Definicija pandemije temelji na epidemiologiji širjenja virusa. To kako nevaren je virus je popolnoma nepomembno. Poleg tega je nevarnost virusa nemogoče oceniti dokler ta ne zaokroži med širšo populacijo. Očitek, da letošnja pandemija ni pandemija je znanstveno in zgodovinsko napačen. V vsakem učbeniku virologije jasno piše kaj definira pandemijo. Nova gripa je bila po definiciji pandemična že v začetku maja.

SZO je politična organizacija. To kako oni definirajo pandemijo je popolnoma nepomembno. Prav tako je čisto vseeno ali tej gripi rečemo pandemična ali ne. V praksi je pomembno samo, da se v ustreznem trenutku izvede ustrezne ukrepe. Zato je v takšni situaciji najpomembnejše, da se podrobno spremlja širjenje virusa.

Uradna definicija pandemije, ki jo uporablja SZO je bila prvič zapisana leta 1999 v navodilih, ki so jih prejele države. Ta navodila (in s tem tudi definicija) so bila dopolnjena leta 2005 in 2009 z namenom, da bodo bolj jasna, in z obzirom na najnovejše podatke, tudi bolj pravilna. V nobeni izmed teh definicij ni bila omenjena nevarnost oz. smrtnost. Kar bi tudi bilo neumno. Zato so kritike, da je SZO spremenila definicijo (o čemer je sanjal tudi poslanec v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, Wolfgang Wodarg) pod pritiskom farmacevtov, laž.

Je pa res, da je SZO na svoji spletni strani en mesec pred razglasitvijo pandemije spremenila opis pandemije. V starem opisu je npr. pisalo: simultaneous epidemics worldwide with enormous numbers of deaths and illness. V novem: pandemics can be either mild or severe in the illness and death they cause. Vendar ta spletna stran ne opisuje pravil za razglašanje pandemije, ampak opisuje zakaj so pandemije nevarne. Ta opis so spremenili, tako da je sedaj bolj pravilen. Nekateri so to napačno razumeli kot spremembo definicije in to izkoristili za nabiranje političnih točk.

SZO ni nek zdravstveni oddelek sveta. Ima samo toliko pristojnosti kot ji je dodelijo njene države članice. Njena glavna naloga NI gripa. S svojim omejenim proračunom spremlja ogromno bolezni po celem svetu. Njeno delovanje na področju infekcijskih bolezni pa je zelo omejeno. Nekateri zato pravijo, da njena vloga, na področjih kot je gripa, postaja nepomembna.

Razglasitev pandemije sama po sebi nič ne pomeni. Države v tem primeru niso dolžne storiti ničesar. SZO ne more uvesti karanten, zapiranja mej, obveznega cepljenja. SZO lahko samo svetuje, države se pa same odločajo kako bodo reagirale. V Sloveniji lahko pandemijo uradno razglasi samo minister za zdravje.

Farmacevti ne bi smeli imeti nobenega vpliva na SZO ali EU. Pa ga žal imajo. Ta vpliv ni neposreden ampak pasiven. Farmacevtska podjetja so namreč edina na svetu, ki se ukvarjajo z izdelavo cepiv in so, tako kot tudi vsak človek in vsako drugo podjetje na tem svetu, del kapitalističnega sistema, sistema, kjer je denar pred zdravjem. O odnosu med farmacevti in cepivi sem v preteklosti že pisal.

Cepiva so produkt z izjemno nizko profitnostjo. Pogoj, da so lahko profitna je, da mora obstajati ogromen trg na katerem se lahko prodajajo. Zato farmacevti letos niso bili pripravljeni niti migniti s prstom, dokler jim ni bilo zagotovljeno, da bodo svoj izdelek lahko prodali. To pomeni, da lahko mi cepiva, ki so edina prava preventiva, dobimo le, če so farmacevtom splača. Letos so dobili priložnost za velik zaslužek in to izkoristili z odliko.

Ker so cepiva slabo profitna se z njihovo sintezo ukvarja majhno število podjetij, katerih zmožnosti sinteze so zelo omejene. Ko je bila pandemija lani na vrhuncu, cepiva ni bilo dovolj niti za najbolj ogrožene. Če bi leta 1918 reagirali tako kot smo letos, bi še vedno umrla velika večina od 40-100 milijonov ljudi, ki jih je umrlo takrat. Krivci so trije: WHO, ki je odlašala z razglasitvijo pandemije, farmacevti, ki jim je na prvem mestu dobiček in vlade, ki se v takšnih situacijah zanašajo na privatni sektor.

Cepiva so preveč pomemben produkt, da bi ga pustili v rokah farmacevtov (beri trga). Za primere pandemij bi nujno potrebovali mednarodno organizacijo, ki bi se ukvarjala z sintezo cepiv, kar bom argumentiral v drugem delu o farmacevtih in cepivih. Potrebujemo organizacijo, ki bo v pravem trenutku sposobna zagotoviti zadostne količine cepiva za ljudi po celem svetu. Pa tudi če bi to pomenilo milijonsko izgubo in velike količine neporabljenega cepiva.

Medtem se znanstveniki ukvarjajo z drugimi problemi. H1N1 je še vedno nevaren in mogoče je, da se nam bo maščeval letos. Drugi problem je dejstvo, da nas je ta pandemija presenetila. Danes vemo, da je virus med prašiči krožil vsaj desetletje preden je prešel na ljudi. Gripa je v prvi vrsti bolezen ptic in ne človeka. V prihodnosti bo zato potrebno več sredstev vložiti v nadzor bolezni med živalmi.

Hkrati pa imajo politiki in novinarji druge težave. Zanima jih, kaj bi WHO naredila drugače, če bi videla prihodnost. Neumno vprašanje, ki ga danes postavlja veliko neumnih ljudi.

Preberi še:
Pandemija in mediji
Novi virus gripe – diskusija na temo preventivnih ukrepov
Gripa res ugaša?

(Še nedokončana) Zgodba leta

Na posebni spletni strani Centra za kontrolo bolezni in preventivo (CDC) so objavili časovni potek prve pandemije v 21. stoletju. Časovna skala opisuje vse pomembnejše dogodke od marca, ko so potrdili prve primere nove gripe, preko oktobra, ko so se začela prva cepljenja vse do decembra, ko se je število okužb v drugem valu začelo zmanjševati. Virusi gripe so zelo nepredvidljivi, kar se je letos potrdilo še enkrat več. Obdelava vseh podatkov, ki so jih strokovnjaki zbrali bo trajala več let. Zaradi novih spoznanj bo ponovno potrebno prepisati marsikatero knjigo.

KLIK za ogled skale.

Na zaključek te zgodbe bomo morali še malo počakati. Meseci med katerimi je običajno kroženje sezonske gripe najbolj intenzivno so še pred nami (januar, februar, marec). Kaj točno se bo zgodilo je nemogoče napovedati. Ali bomo priča še tretjemu valu nove gripe? Če, kako nevaren bo? Bo nova gripa še vedno tako prizanesljiva do starejših? Kaj se bo zgodilo s sezonsko gripo, ki jo je nova zaenkrat povsem izrinila? Kakšna bo gripa naslednjo sezono? Žal bomo morali na odgovore še malo počakati.

Zbirko znanstvenih novic, ki so zaznamovale leto 2009, so pripravili na spletni strani Nature.

Pandemska cepiva (1. del): varnost in stranski učinki

O varnosti pandemskih cepiv sem si želel pisati že dalj časa, pa so mi študijske obveznosti to preprečevale. Preden začnem s študiranjem za izpite, ki me čakajo po novem letu, bom napisal dva prispevka na to temo. V prvem (spodaj) bom na grobo povzel trenutno situacijo glede varnosti cepiv proti prašičji gripi, v naslednjem, ki bo sledil kmalu zatem, pa bom podrobno predstavil cepivo, ki se uporablja pri nas. Zakaj je letos toliko govora o cepivih ne vem. Verjetno mediji vsako ponujeno priložnost izkoristijo za večanje gledanosti. Dejstvo je, da se letošnja cepiva po ničemer bistveno ne razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo že desetletja.

Klinična testiranja cepiv za novo gripo so pokazala, da je varnostni profil cepiv proti pandemski gripi podoben tistim proti sezonski. Ker pa takšna testiranja potekajo le na nekaj tisoč ljudeh, je nemogoče predvideti stranske učinke, ki se pojavljajo zelo redko, recimo enkrat na milijon cepljenj. Zato je pomembno varnost cepiv nadzirati tudi po tem, ko ta že dobijo dovoljenje za uporabo in pridejo na trg. Tako se začne t.i. četrta faza kliničnih testiranj, pri katerih se spremlja varnost cepiv pri cepljenju večje populacije.

SZO je do 19. novembra prejela podatke iz 16 držav, v katerih je bilo skupno cepljeno čez 65 milijonov ljudi. Trenutno dostopni podatki so vzpodbujajoči in potrjujejo varnostna pričakovanja uporabljenih cepiv. Najpogosteje prijavljeni stranski učinki so bili lokalni, katerih je pri pandemskih cepivih nekoliko več kot pri sezonskih. To so oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda. Do teh pride zaradi različnih vzrokov. (1) Bolečina je posledica lokalne poškodbe tkiva na mestu vboda. Nekateri ljudje me cepljenjem napnejo mišico zaradi česar je poškodba še večja. (2) Do otekline pride zaradi imunskega dogajanja na mestu cepljenja. Na vbodno mesto vstopijo imunsko aktivne snovi, ki pritegnejo številne levkocite, ki infiltrirajio (zabijejo) področje. (3) Rdečina je lahko posledica preobčutljivosti na kakšno sestavino cepiva ali pa je posledica preobčutljivosti na razkužilo. Do te pride, kadar je cepljenje prehitro in se razkužilo ne posuši popolnoma (tukaj lahko govorimo o površnosti medicinskega osebja).

Redkejši vendar še vedno relativno pogosti stranski učinki so vročina, glavobol, utrujenost, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih. Vsi ti stranski učinki spontano minejo v roku 48 ur. Poleg teh, je bilo zabeleženih tudi nekaj različnih alergijskih reakcij. Njihova pogostost je v okvirju pričakovane.

Do sedaj so med vsemi cepljenimi ljudmi zabeležili manj kot 10 primerov GBS (Guillain-Barré Syndrome). Ta pogostost je identična tisti, ki je značilna za necepljene ljudi. Kljub temu so vsi takšni primeri podrobno raziskani, z namenom ugotavljanja morebitne vzročne povezave s cepljenjem. Med vsemi zabeleženimi primeri GBS ni bilo nobenega smrtnega. Vsi so dobro okrevali.

GBS je avtoimunska bolezen, ki jo ponavadi sproži akutna infekcija. Organizem tvori protitelesa, ki uničujejo periferne živce – posledica je večinoma začasna oslabelost in hromost v mišicah. Večina obolelih popolnoma okreva. V primerih kadar je GBS pridružena kakšna pljučna bolezen ali druga bolezen živčevja pa lahko pride tudi do smrti. Domneva se, da je GBS izjemno redek zaplet povezan s cepljenjem proti gripi, ki se pojavlja približno 1X na 1.000.000 cepljenj.

Cepivo proti prašičji gripi iz leta 1976, ki se je uporabljalo v ZDA, so povezali s pojavom GBS. Ker pa je pojav tega sindroma zelo redek, je nemogoče z gotovostjo trditi, da so bila za razvoj te bolezni res kriva cepiva. Vprašanje je tudi, ali je bil GBS v teh primerih res posledica samih sestavin cepiva ali pa je mogoče prišlo do bakterijske kontaminacije cepiva. Kljub temu, da po letu 1976 nobeno drugo cepivo ni bilo vzročno povezano z GBS, se določenim posameznikom priporoča previdnost.

Angleška populacijska študija pri otrocih ni našla razlik v pogostnosti Guillain Barre-ja pri cepljenih in necepljenih. Vemo, da lahko tudi sama gripa povzroči GBS in sicer s približno 10X večjo verjetnostjo kot cepiva. Če upoštevamo tudi to ugotovitev, lahko vidimo, da cepivo pravzaprav nudi NETO zaščito proti GBS.

Med cepljenimi ljudmi je bilo zabeleženih tudi nekaj smrti. Vse prijavljene smrti so bile primerno raziskane. Nekatere analize sicer še potekajo vendar tiste že opravljene niso pokazale nobene vzročne povezave s cepljenjem. Na Kitajskem je bilo cepljenih preko 11 milijonov ljudi. Med njimi je bilo zabeleženih 15 hujših alergijskih reakcij in dve smrti. Kasnejše analize skupaj z opravljenimi obdukcijami niso pokazale vzročne povezave s cepivom.

Na Švedskem so do 12. novembra porabili 2,1 milijona doz cepiva, ki ga za cepljenje proti pandemski gripi uporabljamo tudi v Sloveniji. Od zdravnikov so prejeli 600 poročil o neželenih učinkih, 900 poročil pa od posameznikov, ki so bili cepljeni. Večinoma so poročali o pričakovanih, blagih neželenih učinkih. Opisanih je bilo tudi osem smrtnih primerov, ki so se zgodili med 12 urami in petimi dnevi po cepljenju. S cepljenjem jih povezuje le časovna korelacija. Vseh osem oseb je imelo kronične bolezni: srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen, ledvično odpoved, mišično distrofijo, demenco. Tri osebe so bile starejše od 74 let, dve sta bili stari med 54 in 65 let (za tri osebe podatkov o starosti nimam). V štirih primerih so obdukcije pokazale, da za smrt ni bilo krivo cepivo. Analize pri ostalih štirih sicer še potekajo vendar trenutno ni nobenih podatkov, ki bi kazali na vzročno povezavo s cepivom.

Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da na Švedskem povprečno dnevno umre od 200 do 250 ljudi, predvsem starejših, po zapletih kroničnih bolezni. Trenutno je velik delež te populacije precepljen. Če v Sloveniji vsako dan recimo umre okoli 50 ljudi (večina zaradi srčno žilnih bolezni), to pomeni, da če bi pocepili vseh dva milijona prebivalcev, jih bi 350 samo po naključju umrlo v roku enega tedna po cepljenju.

Pri nas je bilo do sedaj cepljenih nekaj manj kot 50.000 ljudi, od tega več kot tisoč otrok. Do sedaj je bil prijavljen en resen sum na neželen učinek, pridružen cepljenju. Pri starejši kronični bolnici se je nekaj minut po cepljenju pojavila motnja srčnega ritma, ki je vodila v zastoj srca, oseba je bila hospitalizirana. Primer je obravnavala Komisija za ugotavljanje povezave med cepljenjem in dogodki, pridruženi cepljenju, pri Ministrstvu za zdravje in ocenila, da je vzrok zapleta ni vzročno povezan s cepljenjem.

Trenutno se za cepljenje proti pandemski gripi uporabljajo cepiva različnih proizvajalcev, ki pa so glede na pogostost resnejših zapletov, vsa enako varna.

-OSTALO-

V Kanadi so zaradi pojava večjega števila alergičnih reakcij začasno prenehali s cepljenjem. Kanadsko cepivo ni isto, kot ga uporabljamo pri nas. Gre sicer za cepivo istega proizvajalca, vendar ima drugačno ime in je proizvedeno v Kanadi ter v EU nima dovoljenja za promet. V Kanadi so razdelili že 7,5 milijona odmerkov tega cepiva, pri cepljenju z zadnjo pošiljo cepiva, ki šteje 172 tisoč odmerkov, pa so zabeležili več težkih alergičnih reakcij. Cepivo iz te zadnje pošiljke so na pobudo proizvajalca umaknili iz uporabe.

Pred nekaj časa so na TV predvajali oddajo v kateri je bil gost biolog Gorazd Pretnar. Veliko prahu je dvignila njegova izjava: “40 odstotkov otrok, cepljenih proti novi gripi, ima hud stranski učinek motenj obnašanja. Zato menim, da gre za neposreden vpliv cepiva na možgane, česar je bilo mene najbolj strah.” Definitivno je to dober material za zanimivo naslovnico, ki bo pritegnila veliko pozornosti. Žal (na srečo) je realnost veliko bolj dolgočasna. Poglejmo kaj je res. Milana Čižman, ki ja zaposlen na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC je imel na Sekciji za preventivno medicino predavanje, med katerim je pokazal diapozitiv, ki kaže preliminarne podatke o imunogenosti in reaktogenosti cepiva pandemrix. Iz diapozitiva razberem, da so v starostni skupini od 25 do 35 mesecev pri 40% otrok zabeležili bolečino. Celoten vzorec je bil velik 17 otrok. Kar pomeni, da se je 7 otrok po cepljenu zjokalo. Bili so razdražljivi, ker jih je cepljenje malo bolelo. In iz tega je Pretnar zaključil, da cepivo pri 40% otrok povzroča možganske spremembe. Jaz ne vem iz česa je Pretnar doktoriral ampak s svojimi izjavami je dokazal, da se mu tudi osnove omenjene tematike dobro izmikajo.

Tako kot v ZDA in ostalih delih Evrope je tudi v Sloveniji število obolelih začelo padati, kar pomeni, da je vrhunec jesenskega vala za nami. Če se bo H1N1 2009 v prihodnosti obnašal tako kot sezonska gripa lahko v kratkem že pričakujemo začetek zimeskega vala obolenj, ki pri nas vrhunec običajno doseže konec januarja. Pred nami so štirje meseci med katerimi je kroženje virusov gripe običajno najbolj intenzivno. Spodaj je še nekaj povezav, kjer lahko spremljate potek pandemije in kjer so zbrane vse relevantne informacije povezane s cepivi.

Iz primerjave razširjanja virusov gripe v sezoni 2007/08 in 2008/09 lahko vidimo, da bistvenih razlik v velikosti stopnje obolevnosti ni bilo. Iz grafa je razvidno, da sezonska gripa doseže vrhunec pozimi oz. v 4-6 tednu leta, kar pomeni konec januarja, začetek februarja. Takrat število primerov gripe in gripi podobnih stanj doseže maksimalno vrednost, ki je  bila lani 176/100.000 (klik za povečavo).

Iz poteka letošnje sezone pa lahko vidimo, da je obolevnost že tekom jesenskega vala (ki je pri sezonski gripi spodaj neopazen) presegla lansko najvišjo vrednost. Podatki epidemiološkega spremljanja gripe v tednu od 16. novembra do 22. novembra 2009 kažejo izrazit porast gripi podobnih obolenj, saj je stopnja obolevnosti iz tedna poprej narasla iz 76,7 obolelih na 100.000 prebivalcev na 287,9 obolelih na 100.000 prebivalcev. Nova gripa se širi veliko bolje kot sezonska, in ob podobni stopnji smrtnosti lahko pričakujemo tudi večje število hospitalizacij in tudi več smrtnih primerov. Dodatni problem je še ta, da so ogroženi tudi mladi sicer zdravi ljduje (več o tem najdete TUKAJ).

Kakšen bo nadaljnji potek sezone je nemogoče predvideti. Meseci med katerimi je kroženje virusov gripe najbolj intenzivno (jan, feb, mar) so še pred nami. Je vrhunec sezone že za nami ali bomo priča še drugemu valu obolenj? Če do drugega vala pride, kako nevaren bo? Bo virus do starejših še vedno tako prizanesljiv kot je bil do sedaj? Kaj se bo zgodilo s sezonsko gripo? Na odgovorne na ta vprašanja bomo morali počakati še nekaj mesecev.

Pandemska cepiva (2. del): Pandemrix

———————————————————————————————————

-Arhiv novic

-2009 H1N1 Flu Vaccine

-Pandemic influenza (H1N1) website

-Vaccines for pandemic influenza A (H1N1)

-H1N1 Flu Vaccine

-H1N1 (swine) influenza vaccine

-2009 H1N1 Flu Vaccine Facts

-Medicare’s Coverage of the H1N1 Flu Vaccine

-Vaccination

Latest H1N1 citations in PubMed

———————————————————————————————————

H1N1: Preventiva

Devetega julija so pri ameriški vladni agenciji HHS (Health and Human Services) razpisali video tekmovanje na temo preventive. Namen tekmovanja je bila promocija prakticiranja dobre higiene. Videi naj bi pomagali pri osveščanju ljudi, tako da bi ti pomagali pri preprečavanju širjenja virusa H1N1.

Poslanih je bilo preko 200 različnih filmov, zmagal pa je Dr. John Clarke s svojim filmčkom imenovanim H1N1 Rap by Dr. Clarke:

Pandemija 2009: povzetek dogajanja

Eurosurveillance je neodvisen Evropski znanstveni časnik predan epidemiologiji, nadzoru in preventivi. V svoji oktobrski številki so objavili članek z do oktobra zbranimi informacijami o pandemski gripi, ogroženih skupinah, cepivih, cepljenju in varnosti. Gre za odličen povzetek celotnega dogajanja povezanega s H1N1 v Evropi. Članek je prosto dostopen na njihovi spletni strani in je obvezno branje za vsakogar. KLIK