Pandemska cepiva (1. del): varnost in stranski učinki

O varnosti pandemskih cepiv sem si želel pisati že dalj časa, pa so mi študijske obveznosti to preprečevale. Preden začnem s študiranjem za izpite, ki me čakajo po novem letu, bom napisal dva prispevka na to temo. V prvem (spodaj) bom na grobo povzel trenutno situacijo glede varnosti cepiv proti prašičji gripi, v naslednjem, ki bo sledil kmalu zatem, pa bom podrobno predstavil cepivo, ki se uporablja pri nas. Zakaj je letos toliko govora o cepivih ne vem. Verjetno mediji vsako ponujeno priložnost izkoristijo za večanje gledanosti. Dejstvo je, da se letošnja cepiva po ničemer bistveno ne razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo že desetletja.

Klinična testiranja cepiv za novo gripo so pokazala, da je varnostni profil cepiv proti pandemski gripi podoben tistim proti sezonski. Ker pa takšna testiranja potekajo le na nekaj tisoč ljudeh, je nemogoče predvideti stranske učinke, ki se pojavljajo zelo redko, recimo enkrat na milijon cepljenj. Zato je pomembno varnost cepiv nadzirati tudi po tem, ko ta že dobijo dovoljenje za uporabo in pridejo na trg. Tako se začne t.i. četrta faza kliničnih testiranj, pri katerih se spremlja varnost cepiv pri cepljenju večje populacije.

SZO je do 19. novembra prejela podatke iz 16 držav, v katerih je bilo skupno cepljeno čez 65 milijonov ljudi. Trenutno dostopni podatki so vzpodbujajoči in potrjujejo varnostna pričakovanja uporabljenih cepiv. Najpogosteje prijavljeni stranski učinki so bili lokalni, katerih je pri pandemskih cepivih nekoliko več kot pri sezonskih. To so oteklina, rdečina in bolečina na mestu vboda. Do teh pride zaradi različnih vzrokov. (1) Bolečina je posledica lokalne poškodbe tkiva na mestu vboda. Nekateri ljudje me cepljenjem napnejo mišico zaradi česar je poškodba še večja. (2) Do otekline pride zaradi imunskega dogajanja na mestu cepljenja. Na vbodno mesto vstopijo imunsko aktivne snovi, ki pritegnejo številne levkocite, ki infiltrirajio (zabijejo) področje. (3) Rdečina je lahko posledica preobčutljivosti na kakšno sestavino cepiva ali pa je posledica preobčutljivosti na razkužilo. Do te pride, kadar je cepljenje prehitro in se razkužilo ne posuši popolnoma (tukaj lahko govorimo o površnosti medicinskega osebja).

Redkejši vendar še vedno relativno pogosti stranski učinki so vročina, glavobol, utrujenost, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih. Vsi ti stranski učinki spontano minejo v roku 48 ur. Poleg teh, je bilo zabeleženih tudi nekaj različnih alergijskih reakcij. Njihova pogostost je v okvirju pričakovane.

Do sedaj so med vsemi cepljenimi ljudmi zabeležili manj kot 10 primerov GBS (Guillain-Barré Syndrome). Ta pogostost je identična tisti, ki je značilna za necepljene ljudi. Kljub temu so vsi takšni primeri podrobno raziskani, z namenom ugotavljanja morebitne vzročne povezave s cepljenjem. Med vsemi zabeleženimi primeri GBS ni bilo nobenega smrtnega. Vsi so dobro okrevali.

GBS je avtoimunska bolezen, ki jo ponavadi sproži akutna infekcija. Organizem tvori protitelesa, ki uničujejo periferne živce – posledica je večinoma začasna oslabelost in hromost v mišicah. Večina obolelih popolnoma okreva. V primerih kadar je GBS pridružena kakšna pljučna bolezen ali druga bolezen živčevja pa lahko pride tudi do smrti. Domneva se, da je GBS izjemno redek zaplet povezan s cepljenjem proti gripi, ki se pojavlja približno 1X na 1.000.000 cepljenj.

Cepivo proti prašičji gripi iz leta 1976, ki se je uporabljalo v ZDA, so povezali s pojavom GBS. Ker pa je pojav tega sindroma zelo redek, je nemogoče z gotovostjo trditi, da so bila za razvoj te bolezni res kriva cepiva. Vprašanje je tudi, ali je bil GBS v teh primerih res posledica samih sestavin cepiva ali pa je mogoče prišlo do bakterijske kontaminacije cepiva. Kljub temu, da po letu 1976 nobeno drugo cepivo ni bilo vzročno povezano z GBS, se določenim posameznikom priporoča previdnost.

Angleška populacijska študija pri otrocih ni našla razlik v pogostnosti Guillain Barre-ja pri cepljenih in necepljenih. Vemo, da lahko tudi sama gripa povzroči GBS in sicer s približno 10X večjo verjetnostjo kot cepiva. Če upoštevamo tudi to ugotovitev, lahko vidimo, da cepivo pravzaprav nudi NETO zaščito proti GBS.

Med cepljenimi ljudmi je bilo zabeleženih tudi nekaj smrti. Vse prijavljene smrti so bile primerno raziskane. Nekatere analize sicer še potekajo vendar tiste že opravljene niso pokazale nobene vzročne povezave s cepljenjem. Na Kitajskem je bilo cepljenih preko 11 milijonov ljudi. Med njimi je bilo zabeleženih 15 hujših alergijskih reakcij in dve smrti. Kasnejše analize skupaj z opravljenimi obdukcijami niso pokazale vzročne povezave s cepivom.

Na Švedskem so do 12. novembra porabili 2,1 milijona doz cepiva, ki ga za cepljenje proti pandemski gripi uporabljamo tudi v Sloveniji. Od zdravnikov so prejeli 600 poročil o neželenih učinkih, 900 poročil pa od posameznikov, ki so bili cepljeni. Večinoma so poročali o pričakovanih, blagih neželenih učinkih. Opisanih je bilo tudi osem smrtnih primerov, ki so se zgodili med 12 urami in petimi dnevi po cepljenju. S cepljenjem jih povezuje le časovna korelacija. Vseh osem oseb je imelo kronične bolezni: srčnožilne bolezni, sladkorno bolezen, ledvično odpoved, mišično distrofijo, demenco. Tri osebe so bile starejše od 74 let, dve sta bili stari med 54 in 65 let (za tri osebe podatkov o starosti nimam). V štirih primerih so obdukcije pokazale, da za smrt ni bilo krivo cepivo. Analize pri ostalih štirih sicer še potekajo vendar trenutno ni nobenih podatkov, ki bi kazali na vzročno povezavo s cepivom.

Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da na Švedskem povprečno dnevno umre od 200 do 250 ljudi, predvsem starejših, po zapletih kroničnih bolezni. Trenutno je velik delež te populacije precepljen. Če v Sloveniji vsako dan recimo umre okoli 50 ljudi (večina zaradi srčno žilnih bolezni), to pomeni, da če bi pocepili vseh dva milijona prebivalcev, jih bi 350 samo po naključju umrlo v roku enega tedna po cepljenju.

Pri nas je bilo do sedaj cepljenih nekaj manj kot 50.000 ljudi, od tega več kot tisoč otrok. Do sedaj je bil prijavljen en resen sum na neželen učinek, pridružen cepljenju. Pri starejši kronični bolnici se je nekaj minut po cepljenju pojavila motnja srčnega ritma, ki je vodila v zastoj srca, oseba je bila hospitalizirana. Primer je obravnavala Komisija za ugotavljanje povezave med cepljenjem in dogodki, pridruženi cepljenju, pri Ministrstvu za zdravje in ocenila, da je vzrok zapleta ni vzročno povezan s cepljenjem.

Trenutno se za cepljenje proti pandemski gripi uporabljajo cepiva različnih proizvajalcev, ki pa so glede na pogostost resnejših zapletov, vsa enako varna.

-OSTALO-

V Kanadi so zaradi pojava večjega števila alergičnih reakcij začasno prenehali s cepljenjem. Kanadsko cepivo ni isto, kot ga uporabljamo pri nas. Gre sicer za cepivo istega proizvajalca, vendar ima drugačno ime in je proizvedeno v Kanadi ter v EU nima dovoljenja za promet. V Kanadi so razdelili že 7,5 milijona odmerkov tega cepiva, pri cepljenju z zadnjo pošiljo cepiva, ki šteje 172 tisoč odmerkov, pa so zabeležili več težkih alergičnih reakcij. Cepivo iz te zadnje pošiljke so na pobudo proizvajalca umaknili iz uporabe.

Pred nekaj časa so na TV predvajali oddajo v kateri je bil gost biolog Gorazd Pretnar. Veliko prahu je dvignila njegova izjava: “40 odstotkov otrok, cepljenih proti novi gripi, ima hud stranski učinek motenj obnašanja. Zato menim, da gre za neposreden vpliv cepiva na možgane, česar je bilo mene najbolj strah.” Definitivno je to dober material za zanimivo naslovnico, ki bo pritegnila veliko pozornosti. Žal (na srečo) je realnost veliko bolj dolgočasna. Poglejmo kaj je res. Milana Čižman, ki ja zaposlen na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC je imel na Sekciji za preventivno medicino predavanje, med katerim je pokazal diapozitiv, ki kaže preliminarne podatke o imunogenosti in reaktogenosti cepiva pandemrix. Iz diapozitiva razberem, da so v starostni skupini od 25 do 35 mesecev pri 40% otrok zabeležili bolečino. Celoten vzorec je bil velik 17 otrok. Kar pomeni, da se je 7 otrok po cepljenu zjokalo. Bili so razdražljivi, ker jih je cepljenje malo bolelo. In iz tega je Pretnar zaključil, da cepivo pri 40% otrok povzroča možganske spremembe. Jaz ne vem iz česa je Pretnar doktoriral ampak s svojimi izjavami je dokazal, da se mu tudi osnove omenjene tematike dobro izmikajo.

Tako kot v ZDA in ostalih delih Evrope je tudi v Sloveniji število obolelih začelo padati, kar pomeni, da je vrhunec jesenskega vala za nami. Če se bo H1N1 2009 v prihodnosti obnašal tako kot sezonska gripa lahko v kratkem že pričakujemo začetek zimeskega vala obolenj, ki pri nas vrhunec običajno doseže konec januarja. Pred nami so štirje meseci med katerimi je kroženje virusov gripe običajno najbolj intenzivno. Spodaj je še nekaj povezav, kjer lahko spremljate potek pandemije in kjer so zbrane vse relevantne informacije povezane s cepivi.

Iz primerjave razširjanja virusov gripe v sezoni 2007/08 in 2008/09 lahko vidimo, da bistvenih razlik v velikosti stopnje obolevnosti ni bilo. Iz grafa je razvidno, da sezonska gripa doseže vrhunec pozimi oz. v 4-6 tednu leta, kar pomeni konec januarja, začetek februarja. Takrat število primerov gripe in gripi podobnih stanj doseže maksimalno vrednost, ki je  bila lani 176/100.000 (klik za povečavo).

Iz poteka letošnje sezone pa lahko vidimo, da je obolevnost že tekom jesenskega vala (ki je pri sezonski gripi spodaj neopazen) presegla lansko najvišjo vrednost. Podatki epidemiološkega spremljanja gripe v tednu od 16. novembra do 22. novembra 2009 kažejo izrazit porast gripi podobnih obolenj, saj je stopnja obolevnosti iz tedna poprej narasla iz 76,7 obolelih na 100.000 prebivalcev na 287,9 obolelih na 100.000 prebivalcev. Nova gripa se širi veliko bolje kot sezonska, in ob podobni stopnji smrtnosti lahko pričakujemo tudi večje število hospitalizacij in tudi več smrtnih primerov. Dodatni problem je še ta, da so ogroženi tudi mladi sicer zdravi ljduje (več o tem najdete TUKAJ).

Kakšen bo nadaljnji potek sezone je nemogoče predvideti. Meseci med katerimi je kroženje virusov gripe najbolj intenzivno (jan, feb, mar) so še pred nami. Je vrhunec sezone že za nami ali bomo priča še drugemu valu obolenj? Če do drugega vala pride, kako nevaren bo? Bo virus do starejših še vedno tako prizanesljiv kot je bil do sedaj? Kaj se bo zgodilo s sezonsko gripo? Na odgovorne na ta vprašanja bomo morali počakati še nekaj mesecev.

Pandemska cepiva (2. del): Pandemrix

———————————————————————————————————

-Arhiv novic

-2009 H1N1 Flu Vaccine

-Pandemic influenza (H1N1) website

-Vaccines for pandemic influenza A (H1N1)

-H1N1 Flu Vaccine

-H1N1 (swine) influenza vaccine

-2009 H1N1 Flu Vaccine Facts

-Medicare’s Coverage of the H1N1 Flu Vaccine

-Vaccination

Latest H1N1 citations in PubMed

———————————————————————————————————

One thought on “Pandemska cepiva (1. del): varnost in stranski učinki

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s