Doping in biološki potni list

Doping je definiran kot uporaba substanc oz. drugih metod, ki umetno povečajo zmogljivost športnika. V športu je uporaba dopinga prepovedana zaradi potencialno škodljivih vplivov na zdravje in ker je v nasprotju s športno etiko. Pod doping spada vse kar WADA  (World Anti-Doping Agency), MOK (Mednarodni Olimpijski Komite) in NAK (Nacionalne Antidoping Komisije) uvrstijo na svoj seznam prepovedanih substanc.

V preteklosti je odkrivanje dopinga temeljilo na neposrednem dokazovanju prisotnosti dane substance oz. njenih metabolitov v telesu (krvi, urinu). Takšen način preprečevanja dopinga je problematičen zaradi več razlogov. Prvič je potrebno metodo testiranja razviti in potrditi za vsako substanco posebej. Ker je razvoj novih zdravil, ki jih športniki lahko zlorabljajo vedno hitrejši, je takšen zamuden pristop postal nemogoč. Poleg tega so zdravila tudi vse bolj izpopolnjena in vedno težje je razlikovati med telesu lastnimi in telesu tujimi snovmi (v nekaterih primerih celo nemogoče – avtologna krvna infuzija). Potem se nekatere snovi tudi hitro izločijo iz telesa medtem ko so njihovi učinki dolgoročni. Vse to je privedlo do nenapisanega pravila, da metode odkrivanja dopinga za nekaj let zaostajajo za samimi metodami dopinga.

Zaradi vseh omenjenih težav so raziskovalci pozornost preusmerili k posredni detekciji dopinga. Ta temelji na spremljanju vrednosti bioloških markerjev kakršna sta npr. hemoglobin in hematokrit. Nenormalne spremembe teh markerjev so lahko posredni znak za doping. Težava pri temu je ugotavljanje kdaj je sprememba normalna oz. kdaj še spada znotraj dovoljenega intervala variabilnosti in kdaj je sprememba nenormalna in zato znak dopinga. Ta problem reši biološki potni list (v nadaljevanju BPL).

BIOLOŠKI POTNI LIST

BPL je individualizirani elektronski zapis, ki vsebuje hematološki in steroidni profil posameznega športnika ter rezultate vseh dopinških testiranj. Prvič je bil uveden leta 2008 v kolesarstvu. Vsi kolesarji vključeni v program so morali oddati najmanj 10 krvnih in 4 urinske vzorce. Na podlagi izmerjenih koncentracij bioloških markerjev v teh vzorcih oddanih skozi daljše časovno obdobje, se je za vsakega kolesarja posebej izdelal individualen hematološki in steroidni profil.

Meje variabilnosti bioloških markerjev, ki se še smatrajo za normalne so torej zaradi individualnosti BPL različne pri vsakem športniku. Za ugotavljanje nenormalnih odstopanj vrednosti so pri UCI (Mednarodna kolesarska zveza) razvili programsko opremo, ki s pomočjo statistične analize vrednosti bioloških markerjev iz vzetih vzorcev, išče možne nepravilnosti. Kakršnakoli odstopanja naknadno interpretira še skupina strokovnjakov, ki dokončno odloči ali je odstopanje posledica fizioloških razlogov (npr. treninga), patoloških (bolezni) ali posledica dopinga. V primeru suma na doping se postopek ugotavljanja krivde nadaljuje. Če športnik ne poda ustrezne razlage za odstopanja, se ga v skladu s kodeksom WADA kaznuje z 2 letno prepovedjo tekmovanja (v primeru prve kršitve).

V prvih letih uporabe BPL so te uporabljali za tarčna testiranja. To pomeni, da so v primeru odstopanj športnika dodatno testirali in iskali prisotnost prepovedanih substanc v njegovih vzorcih. Takšna tarčna testiranja so privedla do mnogih pozitivnih primerov. Danes so odstopanja v BPL sama po sebi zadosten razlog za suspenz. Ker pri posrednem dokazovanju ni potrebno iskati neposrednih vzrokov za nenormalne spremembe (EPO, transfuzija, …), biološki potni list reši tudi problem uporabe nove generacije eritropoetina in anaboločnih steroidov, ki so po molekulski strukturi identični naravnim.

Na grafu so prikazane vrednosti krvnih markerjev iz biološkega potnega lista atletinje (HGB – hemoglobin, OFFS – ocena OFF, ABPS – multiparametrični marker, ki opisuje 7 lastnosti eritrocitov (Abnormal Blood Profile Score), RET% – odstotek retikulocitov). Modra črta označuje vrednosti markerjev dobljenih iz različnih vzorcev odvzetih preko daljšega časovnega obdobja. Rdeči črti označujeta individualno spodnjo in zgornjo mejo variabilnosti, ki se še smatra kot normalna. Variabilnost prvega profila je v skladu s fiziološkim stanjem.

Profil druge atletinje kaže nihanja, ki niso fiziološka. Potrebna je bila nadaljna raziskava, ki je ugotavljala ali so odstopanja posledica bolezni ali dopinga. Povečanje vrednosti krvnih markerjev je bilo opaziti ravno pred tekmovanji, kar je še dodaten razlog za sum na doping.

Nekaj razlogov za sum na krvni doping: nenormalno visoka masa hemoglobina; več eritrocitov kot normalno; zelo visoko število retikulocitov (2 – 3%) je lahko posledica zlorabe eritropoetina, nizko število (0,5%) krvne transfuzije.

TADEJ VALJAVEC

Pred lanskim Girom je UCI Valjavca suspendirala zaradi odstopanj v njegovem hematološkem profilu, ki so kazala na uporabo postopka za povečanje prenosa kisika. Senat disciplinske komisije slovenske protidopinške komisije je odločil, da je Valjavec nedolžen, saj naj nekatera testiranja ne bi bila izvedena pravilno, kar bi lahko vplivalo na njihove končne rezultate. UCI se je na odločitev pritožil in primer je bil predan na CAS (Mednarodno športno arbitražno sodišče), ki je odločilo, da je Valjavec kriv, s čimer se je potrdila prvotna odločitev UCI. Kaznovan je bil z 2 letnim suspenzom in denarno kaznijo 52,500€ (vsak kolesar, ki je spoznan krivega jemanja dopinga mora v fond za boj proti dopingu prispevati 70% svoje letne plače). Kazen mu preteče januarja 2013.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s