Cepiva in infekcijske bolezni: 3.1 (ponarejeni grafi)

Očitno je minilo tri mesece od kar se je tukaj pojavilo kaj novega. Poletje je bilo naporno. V glavnem. Obljuba dela dolg. Omenil sem,  da je bil razlog za začetek bloga želja bo demantiranju laži o cepivih. Zaradi nekega razloga imajo ljudje o teh zelo močna mnenja. Moj namen je bil, da na enem mestu zberem čim več koristnih informacij, ki sem jih sam moral iskati vsevprek.

Nazadnje sem končal s primeri ponarejenih grafov in obljubil, da bom analiziral vsakega posebej. Prvi na vrsti je graf, ki kaže, da se je incidenca ošpic bistveno zmanjšala preden se je sploh začelo s cepljenjem, iz česar naj bi sledilo, da so cepiva nepotrebna. To je snov, ki smiselno sledi prejšnjim zapisom, zato bi bilo pametno najprej prebrati te ( 1. del, 2. del, 3. del).

Pri večini takšnih ponarejenih grafov je nemogoče najti vir oz. podatke na podlagi katerih naj bi temeljili, saj so običajno v celoti izmišljeni. Avtor zgornjega pa je na mojo srečo vir citiral. Zakaj, ne vem. Ali je popolnoma nepismen in sploh ne ve kaj počne ali pa je zavestno zavajal, pri čemer se je zanašal na pomanjkanje kritičnega razmišljanja svojih bralcev. Kakorkoli, jaz sem naredil nekaj česar večina ne. Preveril trditve.

Graf že na prvi pogled ne zgleda v redu. Padec incidence je preveč gladek, da bi bil naraven. Ošpice so najbolj nalezljiva bolezen poznana človeku. Praktično vsak necepljen človek, ki se z virusom sreča tudi zboli. Pred začetkom cepljenja je pri nas do 15. leta starosti zbolelo 95% vseh otrok.

Epidemije ošpic prihajajo v valovih. Ko se virus začne širiti med necepljeno populacijo okuži skoraj vse neimune. Ti nato razvijejo imunost, zaradi česar se število okužb v naslednjih letih bistveno zmanjša. Ko se s časom rodijo novi otroci, ki so brez imunosti, število okužb zopet naraste. Zaradi tega se incidenca vsako leto močno spreminja. Na grafu bi morali biti očitno vidni hribčki in doline (kot bomo videli v nadaljevanju). Razmak med vrhovi je sorazmeren s številom neimunih posameznikov, ki se s časom pojavijo v populaciji. Epidemije med necepljenimi v povprečju dosežejo vrhunec vsake 3-4 leta.

Preverimo zdaj še same podatke. Kot vir je navedena spletna stran Kanadske Agencije za Javno Zdravje. Tam je graf, ki temelji na istih podatkih in izgleda tako:

Čisto druga zgodba. Avtor ponarejenega grafa je očitno izbral samo podatke iz nekaterih let in poskušal prikazati gladek padec. Poleg tega je enostavno ignoriral dejstno da za leta med 1959 in 1968 podatkov sploh ni, ker se iz nekega razloga takrat na nacionaljni ravni niso zbirali. Očitmo se mu ni bilo problem te podatke izmisliti. Bolj zavajajoč kot to ne moreš biti.

Vendar je zanimivo še nekaj. Motilo me je, da tudi pravi graf zgleda čudno. Kaže namreč, da je ravno pred 10 letnim obdobjem neporočanja (med katerim se je tudi uvedlo cepljenje) prišlo do strmega padca incidence, s čimer bi zoper lahko argumentiral, da je bilo cepljenje nepotrebno. Izkazalo se je, da ima tudi ta graf napako. Kaže namreč, da je bila incineca v letu 1959/60 (pred cepljenjem) ravno tako nizka kot leta 1969 (po cepljenju). Vendar podatkov za leto 1959/60 sploh ni! Ta artefakt bi bilo smiselno odstraniti.

Bojša verzija grafa, ki temelji na istih podatkih je iz študije Measles elimination in Canada. Pred začetkom cepljenja leta 1958 je bila število primerov okoli 40,000, po cepljenju leta 1969 pa okoli 10,000. Povprečna letna incidenca med leti 1949-58 je bila 385/100,000, med tem, ko je bila med leti 1976-85 30/100,000, kar pomeni 92% znižanje.

Preberi še:

Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

Cepiva in infekcijske bolezni: 2. del (mortaliteta, incidenca)

Cepiva in infekcijske bolezni: 3. del (ponarejeni grafi)

9 thoughts on “Cepiva in infekcijske bolezni: 3.1 (ponarejeni grafi)

  1. Dober dan

    Kakorkoli pac je v tej zadevi, je se vedno dejstvo, da si nihce ne zeli v svoj organizem sprejemati merkurija, zivega srebra, celice mrlicev, viruse bolezni, razne genske manipulativne tehnologije itn. Ce pa si jo ze, pa jo zato, ker ne ve da jo ali pa je tako zelo prestrasen.
    Kot v vsem, je tudi v paradigmi cepljenja prevec koruptivne namere in se v zadevo prevec vmesava kapital, kateremu preveckrat ni na prvem mestu clovek, temvec lastna rast.
    Rezultati tega, da se vse vec ljudi odloca ne cepiti, je rezultat navedenega. Torej nezupanja stroki katero prevec vodijo kapitalski interesi.

    Naposled se lahko ukvarjamo s tem ali onim grafom, a v celotni zadevi to ne spremeni veliko. Kot se veckrat izkaze, kdor ima preveliko zeljo po moci, si na koncu sam izkoplje grob. Vse vec je farma-medi strokovnjakov, ki dogme cepljenja ne zagovarjajo vec. In ce k temu dodamo se vse tisto kar se pojavlja v medijih, na spletu ter dejanskimi izkusnjami ljudi, je logicno, da vsi ne morejo lagati.
    Tako da koga briga za graf ali dva, ce celotna zadeva ni zdrava.

    lp

    Like

  2. Se popolnoma strinjam s komentarjem. Grafi in analize me nič ne zanimajo, ampak moje in naše realno stanje tu in zdaj. Želim si prostovoljnega cepljenja in dekriminalizacijo svobodne izbire cepljenja. Približajmo se ostali moderni Evropi že enkrat.

    ” Prostovoljno cepljenje se začne takoj za severno mejo naše države. Avstrija, Nemčija, Nizozemska , Belgija, Luksemburg, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Španija, Portugalska, Ciper, Grčija ter tudi v severni Italiji. Cepljenje je prostovoljno tudi v Švici, Veliki Britaniji, Irski, Avstraliji in na Japonskem. V teh državah je cepljenje prav tako brezplačno, ravno tako ga zdravstvo priporoča, vsak državljan pa se zase ali za svoje mladoletne otroke lahko svobodno odloči, da se cepi ali pa cepljenje povsem svobodno tudi zavrne in zato ne doživi nobene negativne sankcije. To je ta pomembna razlika.

    Švedska, ki nam jo pogosto navajajo za zgled napredne države blaginje in ene najbogatejših držav na svetu, je že leta 2002 odpravila še zadnjo obvezno cepljenje in s tem svojim prebivalcem omogočila popolno svobodno izbiro.

    Like

  3. Z grafom manipulirate prav vi na tem blogu. Če bi objavili celoten graf, bi izgledal takole kot na tej spletni strani: http://www.svood.org/tszgodbe.htm

    Daleč najvišja umrljivost za ošpicami je bila leta 1858. Do leta 1940 je upadla za 90%. Zdaj ne vem ali so vas zmanipulirali na medicinski fakulteti in ste samo nevedni ali pa vas kdo plača, da delate propagando.

    Like

    1. “Daleč najvišja umrljivost za ošpicami je bila leta 1858. Do leta 1940 je upadla za 90%.”
      Pravite, da manipuliram z grafom pa tega ne utemeljite. Potem se sklicujete na nek graf, ki nima nobene veze s tem kar piše tukaj. Omenjeni graf na svood naj bi prikazoval kako se je časom zmanjševala smrtnost 4 različnih bolezni hkrati. Iz grafa je nemogoče ugotoviti za kolikšen delež smrti so odgovorne ošpice niti kdaj je bila smrtnost za ošpicami najvišja. Članek prav tako ne citira nobenega vira. Ste prepričani, da so podatki pravilni?

      POMEMBNO!!!: Prav tako sem že omenil, da se je smrtnost zaradi infekcijskih bolezni skozi 20. stoletje res močno zmanjšala. Jaz poskušam tukaj argumentirati, da so cepiva učinkovita, pri ugotavljanju česar je pomembna incidenca ne smrtnost. To vedno znova ponavljam pa zgelda da zaman.

      Like

  4. ” Prostovoljno cepljenje se začne takoj za severno mejo naše države. Avstrija, Nemčija, Nizozemska , Belgija, Luksemburg, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Španija, Portugalska, Ciper, Grčija ter tudi v severni Italiji. Cepljenje je prostovoljno tudi v Švici, Veliki Britaniji, Irski, Avstraliji in na Japonskem. V teh državah je cepljenje prav tako brezplačno, ravno tako ga zdravstvo priporoča, vsak državljan pa se zase ali za svoje mladoletne otroke lahko svobodno odloči, da se cepi ali pa cepljenje povsem svobodno tudi zavrne in zato ne doživi nobene negativne sankcije. To je ta pomembna razlika.
    +1

    Like

  5. Zanima me tudi graf incidence na dolgi rok, to pomeni od leta 1830 naprej. Zanima me, kako je z gibanejm grafa incidence in mortalitete na dolgi rok. Po grafu, v katerem ste primerjali incidenco in mortaliteto ža na zelo kratek rok, je videti, kot da razen v frekvenci med gibanjem obeh grafov ni nobene razlike. Če hočete padec incidence obolelosti za ošpicami prikazati na zelo kratek rok, od leta 1920 ali 1930 naprej vam seveda nikoli ne bo težko dokazati, da so cepiva izkoreninila katerokoli nalezljivo bolezen, celo škrlatinko, za katero ni bilo nikoli cepiva. S takim početjem delate podobno napako kot avtor barvnega grafa zgoraj, ki ga kritizirate. Bolj verjetno kot cepiva je škrlatinko in ošpice izkoreninil pojav skupine The Beatles (ali množica drugih stvari, ki so nastale hkrati), ki se je pojavila hkrati s cepivom. Če bi za škrlatinko kdaj množično cepili, bi bili s svojim dokazovanjem na boljši poti. Zdaj pa ste zagrešili kar lep nesmisel.
    Zanimivo je še, da na svojem blogu objavili tudi primerjavo med grafoma incidence in mortalitete (žal ponovno za kratek rok), ki kaže, da med gibanjem obeh grafov ni bistvene razlike. S tem ste ovrgli svojo tezo, da na grafu mortalitete, za katerega imajo edinega očitno vsi dovolj podatkov na dolgi rok ni mogoče nič dokazovati.
    Pa lepo bi bilo, da bi objavili vir, iz katerega prepisujete. Pozorni bralci ga bodo sami našli. Ni pa lepo, da pod tekst podpisujete sebe oz. dajete vtis, kot da je vse to zrastlo na vašem zeljniku.

    Like

    1. “Zanima me tudi graf incidence na dolgi rok, to pomeni od leta 1830 naprej.”
      Nekatere države imajo te podatke dokumentirane za od sredine 19. stolelja naprej. Vem, da lahko podatke za Anglijo najdete v Annual report of the Registrar-General for England and Wales.

      “Po grafu, v katerem ste primerjali incidenco in mortaliteto ža na zelo kratek rok …”
      Ne, obdobje skoraj enega stoletja za bolezen, ki povzroča epidemije vsakih nekaj let ni zelo kratek rok.

      “… je videti, kot da razen v frekvenci med gibanjem obeh grafov ni nobene razlike.”
      Spet nimate prav, pa tako očitno je. Če bi potegnili trendni črtni za incidenco in mortaliteto bi jasno videli, da se incidenca skozi daljše časovno obdobje ne spreminja bistveno, medtem ko mortaliteta več kot očitno pada. Poleg tega ste očitno (namenoma ali ne) spregledali, da skala na ordinatni osi ni linearna temveč logaritemska, zaradi česar je padac smrtnosti toliko bolj očiten.

      Ostalo ni vredno komentarja.
      lp

      Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s