Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

-Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva.

-Med epidemijami večinoma zbolevajo cepljeni ljudje.

-Cepljeni otroci pogosteje zbolevajo za avtoimunskimi boleznimi.

Takšne in podobne trditve po internetu širijo nasprotniki cepljenja. Običajno jih podkrepijo s ponarejenimi grafi in polresnicami. Razlog, da so pri svojem početju relativno uspešni je kronično pomanjkanje kritičnega razmišljanja. Večina ljudi točnosti teh informacij ne preverja, ampak enostavno verjame tisto, kar se sklada z njihovim pogledom na svet. V seriji zapisov, ki bodo sledili, bom pokazal zakaj so omenjene trditve nasprotnikov cepljenja neresnične. S tem nikakor nimam namena prepričevati katerega izmed njih. Te povzetki bodo koristili nekomu, ki ga stvar zanima, pa je mogoče malo zmeden zaradi netočnih informacij na internetu. Preden se lotim zgornjih trditev, bi rad najprej poudaril nekaj pomembnih točk, ki jih je potrebno imeti v mislih.

Prvič, pomembno je, da vseh nalezljivih bolezni ne mečemo v isti koš. Povzročitelji teh se med seboj zelo razlikujejo in njihova epidemiologija in preventiva sta lahko zelo različni. Če primerjamo kolero in gripo. Kolera je bakterijska infekcija, ki jo povzroča bakterija Vibrio cholerae. Bolezen se prenaša fekalno – oralno. Za obolele je značilna akutna, zelo tekoča diareja. Bakterije iz blata lahko kontaminirajo vodo ali hrano preko katere se infekcija širi. Preprečevanje okužb je v tem primeru enostavno. Potrebno je zagotoviti čisto pitno vodo in ustrezno urejene sanitarije. Zaradi takšnega načina preprečevanja okužb ni bilo nikoli potrebno uvajati cepljenja.

Med tem pa gripo povzročajo RNA virusi iz družine Orthomyxoviridae. Virusi se v glavnem širijo kapljično (kihanje, kašljanje). Človek lahko zboli, če ima bližnji stik z okuženo osebi ali če virus z dotikom prenese iz kontaminirane površine na obraz (oči, nos, usta).  V tem primeru čista voda in sanitarije ne bodo preprečili širjenja bolezni. Nikoli v zgodovini človeštva nismo prakticirali tako dobre higiene kot jo danes, pa imamo kljub temu vsakoletne epidemije sezonske gripe. Res je, da z določenimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost za prenos virusa (redno umivanje rok, zaščitne maske, zakrivanje kašljev, razkuževanje površin), vendar ti ukrepi ne morejo v celoti preprečili širjenja virusa. Za to potrebujemo cepiva.

Druga pomembna stvar, ki jo je potrebno imeti v mislih, je razlika med številom smrti in številom okužb (mortaliteta, incidenca). Pogost argument nasprotnikov cepljenja je, da so cepiva neučinkovita oz. nepotrebna, saj je število smrti zaradi nalezljivih bolezni padlo preden so se cepljenja sploh začela. To je res in temu nihče ne nasprotuje. Boljši življenjski pogoji, pitna voda, boljša hrana, sanitarije, antibiotiki, boljši dostop do zdravnika so vse razlogi, ki so pripomogli k zmanjšanju smrtnosti nekaterih nalezljivih bolezni. Vendar pa vse te stvari nimajo velikega vpliva na število okužb (večine) nalezljivih bolezni. Če hočemo ugotoviti, kako so na širjenje nalezljivih bolezni vplivala cepiva, moramo biti pozorni na incidenco bolezni (ne mortaliteto!).

In še tretja stvar na katero marsikdo pozablja. Bolezni ne povzročajo samo smrti. Povzročajo trpljenje, povzročajo lahko kratko in dolgoročne posledice (problemi z dihanjem, negativni vplivi na kardiovaskularni sistem, encefalitis, slepota, gluhost, encefalopatija, …). Poleg tega je cepljenje ugodno tudi iz finančnega vidika.

NASLEDNJIČ: mortaliteta, incidenca, prevalenca in primeri ponarejenih grafov

3 thoughts on “Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

  1. Glede na zagovarjanje o učinkovitosti cepljenja, ja lahko je učinkovito – trenutno, vendar vedno s stranskimi učinki in nikdar ne veš, kje te bo prizadelo čez čas.
    Druga stvar pa je, če farmacija ne bila tako požrtna na denar, bi ji mogoče še kaj zaupala. Da se tako nizko spustijo, da najprej z virusom namenoma okužijo ljudi, da lahko služijo s cepivom oz. njihovimi ” zdravili “, pa ne hvala.
    Ker sem pa žrtev njihovih ” marketinških potez ” – lymska borelioza, mi pa še na misel ne pride, da še kaj probavam.
    Previdevam, da si zdravnik in me res zanima, zakaj se toliko zdravnikov in ostalega medicinskega osebja ni hotelo cepit proti prašičji gripi.
    Nisem zdravnik, sem pa iz družine zdravnikov, ki so mi marsikateri izdelek farmacije prepovedali uživati že kot otroku.
    Preveč je že lobijev, pa vsi bi radi samo služili in to preko trupel. Nagnusno sramotno.
    Pa brez zamere.

    Like

  2. Spoštovani,kaj napraviti kadar nam priznani zdravnik sam odsvetuje cepljenje?
    Berem namreč zelo kontradiktorne članke,bloge,itd..
    Nekako ne vem kaj je prav.Zadnjič sem tudi zasledila en članek pa bom napravila kar copy-paste ker me zanima vaše mnenje.Hvala

    Če se strinjamo, da so preventivni preparati večinoma neučinkoviti, neredko škodljivi in razmeroma dragi, kako je potem mogoče, da slovijo kot zelo kakovostni?

    To je mogoče, ker se farmacevtski industriji niso postavile meje in je lahko zavladala zdravstvenemu sistemu. Težava seveda ni v farmacevtski industriji. Za zasebna podjetja je normalno, da si prizadevajo za čim večji zaslužek in da so za dosego tega cilja pripravljena manipulirati in potvarjati resnico. Tisti, ki so v tej zgodbi zatajili, so uslužbenci, plačani iz javnih virov. To pa so predvsem klinični profesorji in zdravstveni politiki. Njihova naloga ni, da so podaljšana roka farmacevtske industrije, pač pa, da tej industriji postavljajo meje in delujejo v obče dobro. Žal pa se je obrnilo tako, da tisti, ki bi morali postavljati meje, služijo s farmacevtsko industrijo. Pri tem ne mislim samo na denar, ampak tudi na gradnjo poklicne kariere. Danes ne morete narediti kariere kliničnega profesorja brez sodelovanja s farmacevtsko ali kako drugo medicinsko industrijo, ker od države ne boste dobili denarja za raziskave. Tudi izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje zdravnikov skoraj v celoti sponzorira farmacevtska industrija. Poleg tega ima farmacevtska industrija velik vpliv na zdravstveno politiko, in to na vseh ravneh – zakonodajni, izvršni in sodni. V parlamentih obstajajo veliki in vplivni lobiji te industrije. Iz farmacevtskih dobičkov se financirajo strankarske predvolilne kampanje. V evropskem parlamentu obstajajo interesne skupine za posamezne bolezni, ki izdelujejo deklaracije in akcijske načrte z namenom, da se v državah članicah implementira takšna zdravstvena politika, ki bo omogočala plasiranje proizvodov njihovih sponzorjev.
    Kako globoko je farmacevtska industrija prodrla v regulacijske agencije? Znano je, da je kar nekaj strokovnjakov, ki delajo za ameriško agencijo FDA, na plačilni listi farmacevtskih gigantov. Kako je s tem v Evropi?
    Razmere so zelo podobne ameriškim. Farmacevtske družbe so tiste, ki agenciji plačajo postopek registracije zdravil. Ugotavljanje učinkovitosti zdravil je varovano kot poslovna skrivnost in je zato popolnoma izvzeto iz nadzora javnosti. Agencije registrirajo zdravila v dogovoru s proizvajalci. Odloča se nepregledno. Pod pritiskom farmacevtske industrije so se v zadnjih dvajsetih letih roki za registracijo zdravil občutno skrajšali, standardi za registracijo zdravil pa razrahljali. V Veliki Britaniji se je povprečen čas za registracijo zdravil med letoma 1989 in 1998 skrajšal s 154 na 44 dni. S takšnim skrajšanjem obdobja za evalvacijo zdravil postane vprašljiva objektivna presoja varnosti oziroma neškodljivosti teh zdravil. Ko gre za učinkovitost, je sporno, da se zdravila pogosto ne registrirajo na podlagi dejanskih, kliničnih učinkov, torej na podlagi tega, ali podaljšujejo življenje in zmanjšujejo tveganje za bolezen. Poleg tega so pogosto vprašljiva tudi klinična merila. Za učinkovite se razglašajo preparati, ki verjetnost bolezni zmanjšujejo za odstotek ali še manj na leto.

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s