off topic

Konec meseca nadaljujem z objavljanjem novih stvari. Do takrat …

Oksigenirana voda (2)

Nisem vedel, da se to lahko dobi tudi pri nas. Več …

CIWEM Environmental Photographer of the Year 2011 award winners

Komentar fotografa: “Slika je bila posneta v Katmanduju, glavnem mestu Nepala. Kaže dva otroka, ki živita v bližini smetišča skupaj s svojo babico. Vsak da po smetišču iščeta, kakšno uporabno stvar, ki jo lahko prodata in si tako kupita hrano. Če nič ne najdeta ju babica resno obtoži. Na žalost že več dni nista našla nič, mlajši deček je bil zelo lačen. Dal sem jima nekaj denarja in piškot, potem ko sem naredil posnetek. Kdo ve kdo jima bo pomagal zatem.”

The photographer says: “The photo was taken in Kathmandu, the capital of Nepal and is of two children who lived nearby to the junkyard with their grandmother. Every day they searched the junkyard for something useful that they can resell for money so they can buy food. If they don’t find anything their grandmother blamed them seriously. Unfortunately, they had found nothing for a few days, the little boy felt very hungry. I gave them some money and a biscuit after taking this photo. But who knows who will help them afterwards.”

Več: Environmental Photographer of the Year Competition

Cepiva in infekcijske bolezni: 3.1 (ponarejeni grafi)

Očitno je minilo tri mesece od kar se je tukaj pojavilo kaj novega. Poletje je bilo naporno. V glavnem. Obljuba dela dolg. Omenil sem,  da je bil razlog za začetek bloga želja bo demantiranju laži o cepivih. Zaradi nekega razloga imajo ljudje o teh zelo močna mnenja. Moj namen je bil, da na enem mestu zberem čim več koristnih informacij, ki sem jih sam moral iskati vsevprek.

Nazadnje sem končal s primeri ponarejenih grafov in obljubil, da bom analiziral vsakega posebej. Prvi na vrsti je graf, ki kaže, da se je incidenca ošpic bistveno zmanjšala preden se je sploh začelo s cepljenjem, iz česar naj bi sledilo, da so cepiva nepotrebna. To je snov, ki smiselno sledi prejšnjim zapisom, zato bi bilo pametno najprej prebrati te ( 1. del, 2. del, 3. del).

Doping in biološki potni list

Doping je definiran kot uporaba substanc oz. drugih metod, ki umetno povečajo zmogljivost športnika. V športu je uporaba dopinga prepovedana zaradi potencialno škodljivih vplivov na zdravje in ker je v nasprotju s športno etiko. Pod doping spada vse kar WADA  (World Anti-Doping Agency), MOK (Mednarodni Olimpijski Komite) in NAK (Nacionalne Antidoping Komisije) uvrstijo na svoj seznam prepovedanih substanc.

V preteklosti je odkrivanje dopinga temeljilo na neposrednem dokazovanju prisotnosti dane substance oz. njenih metabolitov v telesu (krvi, urinu). Takšen način preprečevanja dopinga je problematičen zaradi več razlogov. Prvič je potrebno metodo testiranja razviti in potrditi za vsako substanco posebej. Ker je razvoj novih zdravil, ki jih športniki lahko zlorabljajo vedno hitrejši, je takšen zamuden pristop postal nemogoč. Poleg tega so zdravila tudi vse bolj izpopolnjena in vedno težje je razlikovati med telesu lastnimi in telesu tujimi snovmi (v nekaterih primerih celo nemogoče – avtologna krvna infuzija). Potem se nekatere snovi tudi hitro izločijo iz telesa medtem ko so njihovi učinki dolgoročni. Vse to je privedlo do nenapisanega pravila, da metode odkrivanja dopinga za nekaj let zaostajajo za samimi metodami dopinga.

Zaradi vseh omenjenih težav so raziskovalci pozornost preusmerili k posredni detekciji dopinga. Ta temelji na spremljanju vrednosti bioloških markerjev kakršna sta npr. hemoglobin in hematokrit. Nenormalne spremembe teh markerjev so lahko posredni znak za doping. Težava pri temu je ugotavljanje kdaj je sprememba normalna oz. kdaj še spada znotraj dovoljenega intervala variabilnosti in kdaj je sprememba nenormalna in zato znak dopinga. Ta problem reši biološki potni list (v nadaljevanju BPL).

Inhibicija ciklooksigenaz: od Aspirina do Vioxx

Ciklooksigenaze (COX) so skupina encimov, ki omogočajo nastanek prostanoidov. Sem spadajo prostaglandini, prostaciklini in tromboksani. So skupina lipidov, ki sodelujejo pri veliko ključnih procesih v telesu: pri vnetnem odgovoru, strjevanju krvi, uravnavanju krvnega tlaka, spalnem ciklusu. Nesteroidni antirevmatiki (NSAR) so zdravila, ki inhibirajo delovanje COX in s tem vplivajo na zgoraj omenjene procese.

Poznani sta dve izoformi encima in sicer COX-1 in COX-2. Obe obliki sta v telesu prisotni fiziološko, prav tako pa nastajata tudi pri patoloških procesih. COX-1 je fiziološko prisoten v veliko večjih koncentracijah in ga najdemo skoraj povsod v telesu. Posebej veliko ga je v želodcu, črevesju, ledvicah in trombocitih, kjer sodeluje pri zaščiti in pravilnemu delovanju omenjenih tkov oz. organov. COX-2 je fiziološko prisoten v veliko manjših koncentracijah, pomembnejšo vlogo pa ima v patoloških procesih. Odgovoren je za nastanek prostaglandinov, ki so najpomembnejši posredniki vnetja.

Storm Movie

Animirana verzija pesmi Storm, katero sem enkrat že omenil, je bila pred kratkim končana:

Cepiva in infekcijske bolezni: 3. del (ponarejeni grafi)

Baje že dolgo nisem nič napisal. V prihodnje bom poskušal stvari objavljati bolj redno. Predvsem si želim v enem članku povzeti čim več informacij o cepivih, kar je bil tudi glavni razlog za začetek pisanja tega bloga. Ker gre za zelo obširno in kontroverzno temo, poskušam biti čim bolj točen in jasen, zato si za pisanje vzamem čas. Informacije sem/bom objavljal v več delih in jih na koncu združil. V prejšnjem delu sem obljubil nekaj ponarejenih grafov, ki jih nasprotniki cepljenja uporabljajo pri svojem argumentiranju. Teh je na internetu malo morje. Na primer:

Cepiva in infekcijske bolezni: 2. del (mortaliteta, incidenca)

V prvem delu (ki bi ga bilo pametno prebrati preden nadaljujete tukaj) sem opozoril na tri napake, ki jih ljudje pogosto delajo, kadar debatirajo o cepivih. Ena izmed teh treh je nerazumevanje pomena besed mortaliteta in incidenca.

Mortaliteta je merilo za število smrti. Običajno se jo izraža kot število smrti na 1000 oseb v enem letu. Če imamo npr. populacijo veliko 1,000,000 mortaliteta 7.5 pomeni, da v enem letu umre 7,500 oseb, oziroma 0.75% celotne populacije.

Inidenca je merilo za izražanje števila novo odkritih primerov določene bolezni. Podaja se jo kot število na novo obolelih ljudi v enem letu, deljeno s številom vseh ljudi v populaciji, ki jih bolezen ogroža.  Če npr. tekom enega leta med populacijo 1,000,000 moških odkrijejo 5,000 novih primerov raka na prostati, je incidenca 0.005 (oz. 5 novih primerov na 1,000 oseb dane populacije, v enem letu ).

Čestitke za opravljen schnellkurz iz osnov epidemiologije. Dajmo sedaj naše teoretično znanje preizkusiti v praksi. Poglejmo si konkreten primer nerazumevanja obeh pojmov. Direktno iz spletne strani društva SVOOD:

20 najbolje branih

20. HIV testiranje

19. Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

18. Umrl pozabljen oče genske kode

17. Cepivo proti boreliozi

16. Sem se zmotil?

15. “Alternativec”, ki je tožil lasten izdelek

14. Kalorijska zmota

13. Kako H1N1 ubija

12. Klinični primer št. 1

11. Nova navodila za oživljanje

10. Pandemija in mediji

9. Homeopatski samomor

8. Konec homeopatije?

7. Kdaj pandemija ni pandemija?

6. Koga boli grlo?

5. Protitelesa (1. del): zgradba

4. Patetičen odgovor na kritike homeopatije

3. Mikroskopiranje: Notranjost človeškega telesa

2. Bolečina, ki je zavedla 6 strokovnjakov

1. Cepiva

HIV testiranje

Času primerno bi bilo, če bi rekli kakšno besedo o HIV-u in AIDS-u. Od leta 1988 se 1. december obeležuje kot svetovni dan AIDSa (World AIDS day). Namen tega je, med drugim, tudi povečevanje osveščenosti ljudi o bolezni, načinih preventive in zdravljenja. To je moj delež. Povod za članek je bil komentar, ki sem ga prebral pod novico na rtvslo. Komentatorja je zmotilo, da na ELISA testih s katerimi testirajo prisotnost virusa HIV, piše: EIA testing alone cannot be used to diagnose AIDS.

Trditev je sama po sebi popolnoma pravilna, vendar si jo lahko nekdo, ki se na tematiko ne spozna najbolje, napačno interpretira. Kako se torej ugotavlja ali je človek okužen z virusom HIV ali ne? Presejalni testi, pa naj bodo to testi za ugotavljanje prisotnosti virusov, raka (pri nas DORA, SVIT) ali kakšne druge bolezni, niso namenjeni postavljanju diagnoz. Namen presejalnih testov (screening testov) je, da se z njimi preventivno pregleda velik del neke populacije, tako da se določeno bolezen lahko zgodaj odkrije in posledično bolj učinkovito zdravi.

Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

Cognitive bias je izraz, ki se uporablja za poimenovanje napak, ki jih v procesu mišljenja delajo človeški možgani.  Te napake so značilne za vse ljudi in so pogosto predvidljive. Poenostavljeno lahko pravimo, da do njih prihaja zaradi določenih miselnih vzorcev s katerimi poizkušajo možgani do rešitve nekega problema priti čim hitreje, pri čemer se zanašajo na že pridobljene izkušnje (intuicijo in zdrav razum). Pogosto pa se zgodi, da se končni rezultat takšnega miselnega procesa povsem ne sklada z realnostjo. Če se torej teh napak zavedamo, lahko naše odločanje temelji bolj na dokazih in manj na predsodkih.

Nova navodila za oživljanje

Na spletni strani Evropskega Sveta za reanimacijo in Amerišega združenja za srce so danes objavili nove smernice za oživljanje. Več o tem, ko bo več časa. Spodaj v videu je kratek povzetek sprememb.

Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (1/2)

People remember the “hits” they forget the “misses”. In science we have to keep the whole database and look to see if the number of hits stands out from the total number that you would expect by chance .

Mikroskopiranje: Bližnje srečanje tretje vrste

Na prvi sliki je ličinka muhe Protophormia sp. V medicini se jo uporablja za odstranjevanje odmrlega tkiva iz kroničnih ran (več o tej alternativni metodi zdravljenja prihodnjič). Slika je bila narejena z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). O tem kako SEM deluje sem v preteklosti že pisal (Mikroskopiranje: Notranjost človeškega telesa).