Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

Cognitive bias je izraz, ki se uporablja za poimenovanje napak, ki jih v procesu mišljenja delajo človeški možgani.  Te napake so značilne za vse ljudi in so pogosto predvidljive. Poenostavljeno lahko pravimo, da do njih prihaja zaradi določenih miselnih vzorcev s katerimi poizkušajo možgani do rešitve nekega problema priti čim hitreje, pri čemer se zanašajo na že pridobljene izkušnje (intuicijo in zdrav razum). Pogosto pa se zgodi, da se končni rezultat takšnega miselnega procesa povsem ne sklada z realnostjo. Če se torej teh napak zavedamo, lahko naše odločanje temelji bolj na dokazih in manj na predsodkih. Continue reading Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

-Obolevnost in smrtnost za različnimi nalezljivimi boleznimi je padla za 90% še pred uvedbo kateregakoli cepiva.

-Med epidemijami večinoma zbolevajo cepljeni ljudje.

-Cepljeni otroci pogosteje zbolevajo za avtoimunskimi boleznimi.

Takšne in podobne trditve po internetu širijo nasprotniki cepljenja. Običajno jih podkrepijo s ponarejenimi grafi in polresnicami. Razlog, da so pri svojem početju relativno uspešni je kronično pomanjkanje kritičnega razmišljanja. Večina ljudi točnosti teh informacij ne preverja, ampak enostavno verjame tisto, kar se sklada z njihovim pogledom na svet. V seriji zapisov, ki bodo sledili, bom pokazal zakaj so omenjene trditve nasprotnikov cepljenja neresnične. S tem nikakor nimam namena prepričevati katerega izmed njih. Te povzetki bodo koristili nekomu, ki ga stvar zanima, pa je mogoče malo zmeden zaradi netočnih informacij na internetu. Preden se lotim zgornjih trditev, bi rad najprej poudaril nekaj pomembnih točk, ki jih je potrebno imeti v mislih. Continue reading Cepiva in infekcijske bolezni: 1. del (uvod)

Nagrada za izolacijo virusa HIV

Leta 1995 se je v medijih pojavil oglas za denarno nagrado osebi, ki ji uspe najti eno znanstveno študijo, ki dokazuje izolacijo virusa HIV. Nagrado je ponujala skupina Continuum. Gre za skupino ljudi, ki pravi, da HIV ne povzroča AIDS oz. trdijo celo, da virus HIV sploh ne obstaja. Pravijo, da so delci katere se opisuje kot virus HIV, v resnici neškodljivi in normalno prisotni v zdravem tkivu.

Skupina je zahtevala, da se virus izolira s pomočjo “metode o kateri so temeljito razpravljali leta 1973 na Institutu Pasteur”. Postavili so sedem pogojev, sedem točk, ki morajo biti izpolnjene, da se nagrada lahko podeli. Kasneje se je pojavilo več podobnih nagrad, ki pa so bile vse podobno neumne. Prvi, ki je na izziv odgovoril je bil profesor virologije Robin Weiss. V svojem odgovoru je razložil, zakaj je razpis za nagrado nesmiseln. Continue reading Nagrada za izolacijo virusa HIV

Oksigenirana voda

Še ena neumnost, ki mi je padla v oči je sicer že nekoliko stara, vendar je bila pred nekaj leti zelo popularna. To je oksigenirana voda. Ribe bi bile nad njo navdušene, jaz sem malo manj.

Oksigenirana voda je voda, ki ima v sebi raztopljenega nekoliko več kisika (O2). Namenjena je predvsem športnikom, saj po besedah proizvajalcev izboljša fizične sposobnosti. Povečanje koncentracije kisika v zraku, ki ga dihamo ter povečanje števila eritrocitov, ki kisik prenašajo res lahko izboljšata fizično zmogljivost. Ima oksigenirana voda podoben učinek?

Henryjev zakon pravi, da je količina raztopljenega plina v določenem volumnu topila pri konstanti temperaturi, sorazmerna parcialnemu tlaku plina nad kapljevino. Vsaka voda, ki je bila izpostavljena zraku je na nek način “oksigenirana”. Pri sobni temperaturi in normalnem zračnem tlaku je v 1L vode raztopljenenega približno 8 mg kisika.

To količino lahko povečamo, če povečamo parcialni tlak kisika(pO2). Povečanje pO2 za eno atmosfero povzroči, da se v litru vode raztopi dodatnih 40 mg kisika. Oksigenirana voda torej res vsebuje dodaten O2. Podobno kot radenska vsebuje raztopljen ogljikov dioksid. Vprašanje je, kako koristen je ta kisik.

Na prvi problem naletimo takoj, ko plastenko takšne vode odpremo. Takrat se tlak nad vodo izenači z zunanjim zračnim tlakom, kar posledično zmanjša topnost kisika, zaradi česar se ta začne izločati iz vode. Podobno kot se CO2 začne izločati, ko odpremo radensko. Tako se kisik iz oksigenirane vode izloči v zrak in od njega ni nobene koristi. Seveda se to zgodi postopoma, tako da voda, ki pride v želodec še vedno vsebuje nekaj dodatnega kisika.

Kako dobro se kisik transportira skozi epitelij prebavnega trakta ne vem. Dajmo za voljo argumenta predpostaviti, da se molekule plina lahko dejansko absorbirajo in preidejo v kri. Vse snovi iz prebavnega trakta se transportirajo v venski del žilnega sistema. Ta kri ne prehranjuje nobenega tkiva, ampak potuje najprej v srce in iz srca v pljuča, kjer poteka izmenjava plinov. Če venska kri vsebuje dodaten kisik to enostavno pomeni, da bo prehod kisika v pljučih iz alveolov v pljučne kapilare manjši. Kri enostavno ne more vsebovati več kisika kot ga takrat, ko je 100% nasičena (jasno).

Kljub temu, da trditve proizvajalcev oksigenirane vode nimajo nobene fiziološke podlage, je bilo narejenih več študij, ki so v praksi ugotavljale vplive oksigenirane vode na fizično sposobnost. Preko pubmeda mi je uspelo najti tri. Vse tri so prišle do istih zaključkov.

V eni izmed študij so izmerili koncentracijo kisika v oksigeniranih vodah petih različnih proizvajalcev. Tisto z največjo vsebnostjo kisika so primerjali z navadno vodo.

Udeleženci študije so morali kolesariti na stacionarnem kolesu, pri čemer so jim merili različne spremenljivke. Enkrat so pred vadbo pili navadno vodo, drugič oksigenirano. Vse vrednosti, ki so jih merili so bile v obeh primerih enake.

Več: “Oxygenated” water and athletic performance

Patetičen odgovor na kritike homeopatije

Tega članka prvotno nisem imel namena napisati, ker sem vedel, da bo v njem nič znanosti in veliko politike, ki pa mene bolj malo zanima. Ampak glede na to, da sem v prejšnjih mesecih veliko pisal o homeopatiji v Veliki Britaniji, se mi zdi primerno, da povem še, kako se je zgodba končala.

Za ponovitev: po koncu večmesečne preiskave homeopatije je Komite za znanost in tehnologijo iz spodnjega doma angleškega parlamenta konec februarja predstavil svoje zaključke. Komite je vlado pozval, naj preneha s financiranjem homeopatije in registracijo homeopatskih pripravkov. Prejšnji teden je vlada končno predstavila svoj odgovor. Na kratko: vse ostaja isto.

Nekaj podobnega sem sicer tudi pričakoval, vendar sem bil vseeno razočaran, ko je vlada popolnoma ignorirala priporočila Komiteja. Podobne stvari so se v preteklosti dogajale v Nemčiji in ZDA, kjer so posamezni politiki preprečili, da bi na regulacijo homeopatije vplivala znanost.

Dokument, ki ga je predstavila vlada, je točno takšen kot bi ga od politikov tudi pričakoval. Veliko govori, malo pove. Da vam prihranim travme, ki sem jih imel, ko sem bral to neumnost, bom tukaj povzel stvari, ki se mi zdijo zanimive.

Conversely, if regulation was applied to homeopathic medicines as understood in the context of conventional pharmaceutical medicines, these products would have to be withdrawn from the market as medicines.

Se pravi, če bi pri regulaciji homeopatskih zdravil veljali isti strogi pogoji, ki veljajo za običajna zdravila, bi jih morali prepovedati, vendar jih bodo kljub temu še naprej prodajali kot zdravila.

… the majority of independent scientists consider the evidence for the efficacy of homeopathy to be weak or absent, and that there is currently no plausible scientific mechanism for homeopathy.

Vlada se strinja, da znanstveni dokazi ne govorijo v prid homeopatiji, vendar se ji zdi pomembno, da imajo pacienti na voljo “izbiro”. Nekaj podobnega so pred meseci povedali tudi pri Boots. Po njihovih besedah homeopatska zdravila v svojih lekarnah ponujajo, ne zato ker delujejo, ampak zato, ker se prodajajo.

In order for the public to make informed choices, it is therefore vitally important that the scientific evidence base for homeopathy is clearly explained and available.

Vlada se je odločila, da bo z davkoplačevalskim denarjem še naprej financirala homeopatijo, vendar hkrati poudarila, da je pomembno, da je javnost seznanjena z dokazi, ki pravijo, da homeopatija ne deluje (nima učinka večjega od placebo efekta).

Pred volitvami so tako konservativci kot tudi liberani demokrati povedali, da bi bilo neodgovorno financirati zdravljenja za katera ne obstajajo jasni dokazi o učinkovitosti. Obe strani sta obljubili podporo znanosti in svojo obljubo prekršili pri prvi priložnosti, ki sta ju dobili.

“Alternativec”, ki je tožil lasten izdelek

Z razvojem interneta so svoj vpliv močno povečali “novi” mediji, različni spletni portali. V tem digitalnem svetu resnica, točnost in dejstva niso vedno primarnega pomena. Na račun Googla mora biti danes trditev samo popularna, pa se jo že smatra kot točno. Kritično razmišljanje in preverjanje informacij sta dve stvari, ki se ju ljudje še vedno premalo poslužujejo. Tako se jim lahko proda praktično karkoli.

Pravo leglo netočnih zdravstvenih informacij je garynull.com. Gary Null je alfa in omega šund znanosti. Na njegovi spletni strani se lahko najde vse neumnosti, ki jih internet premore. Ne verjame da HIV povzroča AIDS, je proti cepivom, več ali manj je proti vsemu kar spada pod medicino, podpira homeopatijo, akupunkturo, kiropraktiko, reiki, priporoča jemanje mega doz vitaminov za zdravljenje skoraj vsake bolezni.

Verjame, da je staranje posledica pomanjkanja encimov, in da se ga lahko zaustavi s cvetnim prahom (ker ta vsebuje veliko encimov). Če vas zanima kako premagati staranje, preberite njegove nasvete iz serije anti-ageing. Pri tem si lahko pomagate tudi z različnimi prehrambenimi dodatki. Te prav tako dobite na njegovi spletni strani. V zameno za nekaj dolarjev seveda.

Gary Null je bil pred nekaj meseci deležen veliko medijske pozornosti. Potem, ko je jemal nekatere prehrambene dodatke iz svoje spletne trgovine, je hudo zbolel. Kot se je izkazalo kasneje, je eden izmed proizvajalcev s katerimi ima Null sklenjeno pogodbo, pri pripravi surovine za enega izmed njegovih dodatkov naredil napako. Posledično je dodatek “Gary Null’s Ultimate Power Meal” vseboval 1000X več vitamina D, kot pa je bilo označeno na etiketi.

Null je svoje vitamine, tako kot običajno, jemal 2x na dan in pri tem namesto 2,000 IU, na dan zaužil 2 milijona IU. Zaradi utrujenosti je odpovedal svoje aktivnosti, dneve je preživel v postelji, koža na rokah in nogah mu je začela pokati in krvaveti. Mislil je, in tukaj je sedaj finta, da bo ozdravel, če bo jemal več vitaminov.

To seveda ni čisto nič pomagalo. Prav nasprotno. Potem, ko se mu je zdravstveno stanje še poslabšalo, je odšel v pravo bolnišnico, kjer mu je pravi zdravnik, postavil pravo diagnozo. Zaradi hipervitaminoze je imel hudo poškodovane ledvice. Imel je srečo, da je ostal živ. Zdravnik je sporočil, da bi Null verjetno umrl, če bi čakal še en dan. Na srečo je dobro okreval.

Proti proizvajalcu je sprožil tožbo in zahteval $10 milijonov odškodnine. Stvar, ki je pri temu mene najbolj zanimala je bila, kako bo izkušnja vplivala na nasvete, ki jih deli Null. Nisem bil presenečen, ko sem ugotovil, da se ni spremenilo nič. Še vedno priporoča mega doze vitaminov za zdravljenje različnih bolezni, še vedno kritizira medicino, še vedno kritizira zdravnike.

Cepivo proti boreliozi

V tem letnem času, ko je ugrizov klopov največ, je največ tudi primerov bolezni, ki jih klopi širijo. To sta klopni meningoencefalitis in borelioza. Njuna incidenca je v Sloveniji zelo visoka. Več o obeh boleznih in njunemu preprečevanju si lahko preberete na spletni strani IVZ.

Tukaj bi rad govoril nečem drugem. V članku, ki sem ga prebral na RTVSLO je pisalo: “Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko dobro zavarujemo s cepljenjem, medtem ko cepiva proti nevarni boreliozi ni.” Kar je res. Me je pa to spomnilo na hudobne farmacevte in njihova cepiva.

Cepivo proti boreliozi obstaja, samo na trgu ga ni, ker se ga farmacevtom finančno ne splača izdelovati. Podobno zgodbo o farmacevtih, dobičku in cepivih sem napisal TUKAJ.

GlaxoSmithKline je izdelal cepivo proti boreliozi (LYMErix) in ga v kliničnih testiranjih preizkusil na več kot 10,000 ljudeh. Cepivo se je izkazalo kot varno in učinkovito. Pri odraslih je bilo 76% učinkovito. Pri otrocih med leti 2-14 so ustrezne titre zaščitnih protiteles zabeležili pri 100% otrok. Stranski učinki so bili večino blagi do zmerni. Posledično je FDA leta 1998 tudi odobrila uporabo cepiva v ZDA.

Na žalost pa je bil to ravno čas, v katerem je bilo toženje farmacevtskih podjetij zelo popularno. Ogromno ljudi je trdilo, da je cepivo pri njih povzročilo nastanek avtoimunskih bolezni. Neutemeljen strah so s senzacionalističnim pisanjem širili tudi mediji.

Študije, ki so bile posledično opravljene niso našle nobene povezave med cepivom in avtoimunskimi boleznimi. Kljub temu je GSK porabil ogromno denarja, da je svoje cepivo lahko branil na sodiščih. V prvem letu prodaje je prihodek znašal $40 milijonov, kasneje pa je povpraševanje močno padlo. Ker se izdelava cepiva za GSK s finančnega vidika več ni splačala, so ga leta 2002 enostavno umaknili iz trga.

LYMErix je bilo prvo in edino cepivo na trgu proti boreliozi. Kljub temu, da se je izkazalo kot varna, učinkovita in cenovno ugodna preventiva, sta medijska pozornost in javno mnenje prevladala nad dokazi.

Nadaljnje branje: The Lyme vaccine: a cautionary tale

Nova stran IVZ

Inštitut za varovanje zdravja je končno posodobil svojo spletno stran. Prejšnja je bila popolnoma neuporabna, saj je bilo praktično nemogoče karkoli najti. Sedaj so stvari veliko bolj pregledne. Zdravstveni statistični letopisi, ki so bili prej zelo dobro skriti, so sedaj na dosegu enega klika.

Vsebina je urejena glede na to, katero področje dela oz. populacijsko skupino zadeva (npr: prehrana, duševno zdravje, nalezljive bolezni). Tako gradiva več ni treba iskati po posameznih organizacijskih enotah inštituta.

“Na IVZ pripravljamo veliko podatkov, informacij in gradiv, ki jih potrebujejo tako posamezniki, družine, učitelji, zdravstveni delavci, politični odločevalci in še marsikdo. Prav je, da jih ponudimo v privlačni, zanimivi, uporabni – in dostopni obliki.”