Category Archives: Znanost v medijih

PANDEMIJA IN MEDIJI

Kot stvari stojijo sedaj izgleda, da je najhujši del pandemije za nami. Ker so se ljudje poročanja o posameznih primerih smrti zaradi nove gripe naveličali, so morali novinarji poiskati nekaj drugega, “šokantnega”, nekaj kar bo privabilo bralce. Kot primerna tarča se je izkazala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki se je s strani novinarjev znašla pod plazom kritik, zaradi dejstva, da ne zna napovedovati prihodnosti. Ta zapis bom tukaj prekinil in ga nadaljeval v naslednjem delu.

V tem članku bi se rad posvetil nečemu drugemu, konkretni novici. Zakaj? Ker je bil eden izmed največjih problemov te pandemije ogromna količina dezinformacij, ki so krožile po internetu. Eden izmed virov teh so bili žal tudi mediji. Na začetku tega tedna so začeli poročati o preiskavi okoliščin pandemije nove gripe, ki jo je odredil Evropski parlament na predlog Sveta Evrope. V enem dnevu so se pri različnih medijskih hišah zvrstili naslovi:

Pandemija – prevara stoletja?

Lažna pandemija: WHO je pripravljena na preiskavo odziva ob izbruhu nove gripe

Razglasitev pandemije nove gripe pod drobnogledom

WHO pripravljena na revizijo zaradi nove gripe

WHO pripravljen preučiti ravnanje ob izbruhu nove gripe

Okej, nekateri naslovi bolj zanimivi kot drugi. Vendar je bilo največ senzacionalizma tam kjer sem ga najmanj pričakoval. Na MMC RTVSLO je novinar v svojem članku zaključil: “Da je bila v zvezi z novo gripo povzročena namerna panika, pa govorijo tudi naslednje številke. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je lani zaradi nove gripe oziroma težav, povezanih z njo, umrlo nekaj več kot 10.000 ljudi, zaradi sezonske gripe pa vsako leto umre do pol milijona ljudi.”

V članku je več neumnosti, posebej pa me je zbodla primerjava števila smrti zaradi nove in sezonske gripe. Zato se bom sedaj tudi osredotočil na ta konkreten članek oz. trditev. Če povzamem avtorja: še en dokaz, da je bila panika povzročena namerno je dejstvo, de je umrlo “nekaj več kot 10.000 ljudi” medtem ko jih zaradi sezonske vsako leto “do pol milijona”. Ta primerjava je napačna na več nivojih. Prvič primerja dve številki, ki sta bili pridobljeni na dva popolnoma različna načina. SZO je na svoji spletni strani zapisala, da je do 27. decembra zaradi nove gripe umrlo najmanj 12220 ljudi. Ta števila se nanaša samo na laboratorijsko potrjene primere, med tem ko je število smrti zaradi sezonske gripe izračunano po posebnem matematičnem modelu.

Zaradi sezonske gripe večinoma umirajo starejši, šibki ljudje, z eno ali več drugimi boleznimi. V veliki večini primerov se teh ljudi ne testira za okužbo gripe, kot uradni vzrok smrtni pa se zapiše osnovna bolezen. Zato točnih podatkov o smrtih zaradi sezonske gripe ni. Imamo pa ocene. Če površno povzamem model, po katerem se število smrti ocenjuje gre za to: na podlagi uradnih podatkov se sešteje število vseh smrti zaradi vseh vzrokov skozi obdobje ko virusov gripe ni in se to številko odšteje od števila vseh smrti, ki jih zabeležijo med sezono gripe. Predpostavka je, da višek smrti, ki jih zabeležijo v obdobju sezone gripe, predstavlja število smrti, ki jih gripa povzroči (to je zelo laična razlaga). Temu rečemo “excess mortality”.

Zato je primerjava teh dveh številk pridobljenih z dvema popolnoma različnima metodama nesmiselna. Poleg tega je podatek “najmanj 12220 ljudi” že sam po sebi neuporaben. To je tako kot bi rekel, da je v zadnjih desetih letih na slovenskih cestah umrlo najmanj šest ljudi. Podatek je seveda popolnoma pravilen, vendar je neuporaben. Tako kot tudi podatek, da je zaradi nove gripe umrlo najmanj 12220 ljudi.

Razlogov, da je številka 12220 prenizka je več. Prvič so klinični znaki nove gripe podobni simptomom marsikatere druge bolezni, vključno z pljučnico. Zato lahko zdravnik novo gripo hitro zamenja za nekaj drugega. To je za samega pacienta sicer nepomembno, ker je zdravljenje v vseh primerih enako, vendar tega človeka uradno ne moremo pripisati k okuženim zaradi nove gripe, saj ni bilo opravljeno laboratorijsko testiranje. Ta testiranja so zelo draga in si jih večina držav sploh ne more privoščiti. Poleg tega so, razen za statistiko, podatki o številu okužb nepomembni, zato se laboratorijskih testiranj rutinsko ne dela. Tako se marsikateri primer okužbe ne zabeleži.

Drugi razlog je, da zdravniki smrt pogosto pripišejo osnovni bolezni, kljub temu, da je bila pri pacientu potrjena okužba z virusom gripe. Tudi zaradi tega se ne zabeleži marsikaterega primera. Tretji razlog so sama testiranja za prisotnost virusa, ki pogosto dajejo napačne negativne rezultate, tudi pri ljudeh pri katerih je okužba očitna. Najnovejše študije so pokazale, da je rezultat teh testiranj močno odvisen od tega kdaj in kako je bil vzorec vzet.

Četrti in verjetno največji razlog za prenizko število zabeleženih smrti pa je dejstvo, da so v veliki večini držav sistemi za vodenje statistike smrti zelo slabi ali neobstoječi. Po uradnih podatkih SZO je v celotni Afriki zaradi nove gripe umrlo 131 ljudi. Zakaj? Ker so v teh državah sistemi vodenja statistike smrti praktično neobstoječi. Zato tudi ni podatkov o dejanskem številu mrtvih in okuženih.

Primerjava smrti zaradi nove in sezonske gripe bo smiselna šele takrat, ko bomo število smrti zaradi nove gripe izračunali na isti način kot število smrti zaradi sezonske gripe. Ta ocena bo, po besedah SZO, na voljo v 1-2 letih (in bo veliko večja kot 12220).

Obstaja pa še en razlog, zaradi katerega ni smiselno primerjati nove gripo s sezonsko. Učinek na celotno družbo je v obeh primerih zelo drugačen. Ni isto ali zaradi gripe umirajo bolni 70- letniki ali zdravi 30- letniki.