Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

Cognitive bias je izraz, ki se uporablja za poimenovanje napak, ki jih v procesu mišljenja delajo človeški možgani.  Te napake so značilne za vse ljudi in so pogosto predvidljive. Poenostavljeno lahko pravimo, da do njih prihaja zaradi določenih miselnih vzorcev s katerimi poizkušajo možgani do rešitve nekega problema priti čim hitreje, pri čemer se zanašajo na že pridobljene izkušnje (intuicijo in zdrav razum). Pogosto pa se zgodi, da se končni rezultat takšnega miselnega procesa povsem ne sklada z realnostjo. Če se torej teh napak zavedamo, lahko naše odločanje temelji bolj na dokazih in manj na predsodkih.

Prepoznamo  vzorce tudi tam kjer jih v resnici ni. Ljudje smo sprogramirani, da v naravi opazimo določene vzorce. Primer je prepoznavanje obrazov, ki je za nas kot družabna bitja izjemnega pomena.  Pred nekaj leti so na eBay za $28,000 prodali toast na katerem so nekateri prepoznali “obraz device marije”.  Smešno. Meni zgleda bolj kot Marilyn Monroe.

*Vidimo vzročnost tudi tam kjer je ni. Še ena stvar, ki jo imamo sprogramirano je naša radovednost in s tem povezano iskanje povezav med dogodki v naravi, ki je za preživetje sicer nujno potrebno vendar nas velikokrat lahko tudi zavede. Tako se je npr. razvila ideja, da ples lahko povzroči dež. Če se najprej zgodi A in se potem zgodi B še ne pomeni, da je A povzročil. Če med dvema dogodkoma obstaja časovna povezava to še ne pomeni, da je povezava vzročna.

Iščemo takojšnje zadovoljstvo. Všeč so nam ideje, ki prinašajo takojšnje rezultate. Zato so nam všeč čudežna zdravila, ki obljubljajo takojšnje ozdravljenje. Obupan človek je pripravljen narediti marsikaj, kar nekateri s pridom izkoriščajo.

*Iščemo dokaze, ki bi potrdili naše osebno mnenje. Pogosto se zgodi, da dajemo večjo vrednost dokazom, ki potrjujejo naše stališče, medtem ko nasprotujoče dokaze enostavno ignoriramo. Kadar se odločamo o pravilnosti kakšne ideje je potrebno skupaj zbrati vse študije in jih pregledati kot celoto. Zato se v znanosti pogosto delajo sistematične študije in meta analize. S citiranjem posameznih študij lahko “dokažeš” praktično karkoli.

*Radi posplošujemo. Pogosto na podlagi posameznih primerov ne moremo sklepati o celotni situaciji. Če je bil zdravnik, ki sem ga obiskal nesramen, še ne pomeni, da so taki vsi. Najnevarnejša oblika te napake je zamenjava anekdote za dokaz.

*Nekateri zavračajo idejo testiranja. Homeopati radi trdijo, da se homeopatije ne da znanstveno testirati. To ne drži. Če ima homeopatija kakršenkoli učinek se ga lahko zazna.

Ne vidimo celotne zgodbe. Včasih smo tako osredotočeni na eno stvar, da enostavno spregledamo druge enako pomembne. Primer: trik s kartami.

Lahko nas zavedejo trditve, ki se slišijo strokovne. Alternativci radi uporabljajo besede, ki so slišati strokovne, npr. bioresonanca, biopolje. To so besede, ki zvenijo znanstveno vendar so izmišljene in brez pomena.

Verjamemo avtoritetam. Nekateri v podporo svojemu mnenju ne citirajo študij, ampak citate določenih eminentnih posameznikov, npr. Nobelovih nagrajencev. V znanosti ni pomembno kdo kaj trdi, temveč samo s čim lahko svojo trditev dokaže.

Zaradi nezadostnega znanja si nekatere pojave ne znamo pravilno razlagati. Včasih se kakšen pojav smatra kot paranormalen, samo zato ker ga ljudje s svojim (ne)znanjem ne znajo pravilno pojasniti. Primer: hoja po žerjavici.

Verjamemo stvarem, ki veljajo za tradicionalne. Tako se nekateri radi poslužujejo tradicionalnih  metod zdravljenja, ki se uporabljajo že tisočletja. Če se nekaj dolgo uporablja še ne pomeni, da je avtomatsko tudi učinkovito. Tudi puščanje krvi ima dolgoletno tradicijo.

Precenjujemo svoje sposobnosti. Vsak sebe vidi kot bolj poštenega od drugih, kot osebo z manj predsodki.

*Zanemarjamo verjetnost. Statistika je ena izmed stvari, za katere imamo ljudje zelo slab občutek. Poleg tega imajo anekdote, osebne izkušnje in čustveni apeli na nas veliko večji učinek kot statistični podatki. S številkami na papirju je težko sočustvovati.

Tukaj sem na hitro omenil nekaj napak s katerimi se pri debatah najpogosteje srečujem. Točke označene z * bodo v prihodnosti podrobneje argumentirane. V glavnem je vseh pet povezanih s statistiko, ki spada v moje “področje specializacije”. Vsem, ki jih omenjena tematika bolj zanima priporočam članek The Seven Sins of Memory.

—-

-Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (1/2)

6 thoughts on “Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem? (2/2)

  1. Morda pa bi bil čas, da se v slovenskem prostoru začne razmišljati o kakšnem združenju skeptikov?
    Ali morda kaj podobnega že obstaja?

    Like

    1. Ne da bi vedel. Oziroma najbližje nečemu kar bi lahko opisal kot združenje skeptikov je kvarkadabra.net. Objavljajo zanimive novice, pišejo knjige, organizirajo predavanja. Mislim, da so trenutno edini, ki se posvečajo popularizaciji znanosti pri nas. Dobro, potem je na TVS še oddaja Ugriznimo znanost. Gledal sem jo 2X pa mi ni bila všeč zaradi preveč poljudne usmerjenosti. Drugače je pa ideja dobra.

      Se mi pa zdi škoda, da pogosteje ne objavljajo člankov na svoji spletni strani. Še posebej rubrika Šund znanost bi lahko bila bolj bogata. Na internetu pa tudi v drugih medijih se najde marsikatera neumnost, ki bi jo bilo za dobro javnosti potrebno popraviti (nekaj takega dela Goldacre na badscience.net). Zadnjič sem v Sobotni prilogi našel članek o WHO in pandemski gripi. Avtor se očitno ni niti približno trudil preverjati informacij, ki jih je našel. Nekatere napake so bile prav smešne. Ko najdem kaj več časa bom o tem verjetno tudi nekaj napisal (oz. bo to naredil Strugatski).

      Kakorkoli, zdi se mi, da bi do nečesa kar bi lahko imenovali kot združenje skeptikov najlažje prišli z razširitvijo kvarkadabre v smislu osebja, da bi se frekvenca objav (kakršen je npr. članek Revolucija v fiziki?) na njihovi spletni strani povečala. To bi jaz rad videl.

      Like

  2. Kvarkadabra je pravzaprav zelo dobra iztočnica ja.
    Pred leti sem jo veliko bral, pa sem čisto pozabil nanjo. Hvala za opomnik.🙂

    Upam, da se skeptičen pogled na svet in kritično razmišljanje malo bolj razširi tudi pri nas med laično populacijo.
    Sem včasih mislil, da bi mogli to počet novinarji. Ampak verjetno je to napačna pot. Novinarji bodo vedno pač objavljali senzacionalne zgodbe in izkrivljali resnico, da bodo bolj brani. Zato bi bilo fino skepticizem razširjati med bralce/gledalce, tako da bodo na koncu sami zahtevali boljše vsebine.

    Like

  3. Zakaj ljudje verjamemo čudnim stvarem

    Zanimiv naslov

    Citat: Cognitive bias je izraz, ki se uporablja za poimenovanje napak, ki jih v procesu mišljenja delajo človeški možgani ( i76rv7ifrv5). Na samo odgovor na blog o H1N1, prof.dr.Čižmanu in meni dr.Gorazdu Pretnarju ni bilo potrebno dolgo čakati, ker si je i76rv7ifrv5 na simpatičlen način sam odgovoril o človeški zmotljivosti.
    Ob predpostavki, da je moj cognitive bias ta moment na minimumu in glede na to, da tudi sam zaupam zgolj dobirm znastvenim člankom bomo kmalu brali o stranskih učinkih cepiva H1N1:

    World Health Organization (WHO) reported that 12 countries have reported suspected narcolepsy cases that have been connected to the swine flu—H1N1—vaccinations.

    http://med.stanford.edu/school/Psychiatry/narcolepsy/articles/Post-H1N1_Narcolepsy-Cataplexy.pdf

    No posredujem vam kako zgleda kupljen članek multinacionalk

    Pa veliko uspeha

    Gorazd

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s