Monthly Archives: August 2010

Nagrada za izolacijo virusa HIV

Leta 1995 se je v medijih pojavil oglas za denarno nagrado osebi, ki ji uspe najti eno znanstveno študijo, ki dokazuje izolacijo virusa HIV. Nagrado je ponujala skupina Continuum. Gre za skupino ljudi, ki pravi, da HIV ne povzroča AIDS oz. trdijo celo, da virus HIV sploh ne obstaja. Pravijo, da so delci katere se opisuje kot virus HIV, v resnici neškodljivi in normalno prisotni v zdravem tkivu.

Skupina je zahtevala, da se virus izolira s pomočjo “metode o kateri so temeljito razpravljali leta 1973 na Institutu Pasteur”. Postavili so sedem pogojev, sedem točk, ki morajo biti izpolnjene, da se nagrada lahko podeli. Kasneje se je pojavilo več podobnih nagrad, ki pa so bile vse podobno neumne. Prvi, ki je na izziv odgovoril je bil profesor virologije Robin Weiss. V svojem odgovoru je razložil, zakaj je razpis za nagrado nesmiseln. Continue reading Nagrada za izolacijo virusa HIV

Advertisements

Oksigenirana voda

Še ena neumnost, ki mi je padla v oči je sicer že nekoliko stara, vendar je bila pred nekaj leti zelo popularna. To je oksigenirana voda. Ribe bi bile nad njo navdušene, jaz sem malo manj.

Oksigenirana voda je voda, ki ima v sebi raztopljenega nekoliko več kisika (O2). Namenjena je predvsem športnikom, saj po besedah proizvajalcev izboljša fizične sposobnosti. Povečanje koncentracije kisika v zraku, ki ga dihamo ter povečanje števila eritrocitov, ki kisik prenašajo res lahko izboljšata fizično zmogljivost. Ima oksigenirana voda podoben učinek?

Henryjev zakon pravi, da je količina raztopljenega plina v določenem volumnu topila pri konstanti temperaturi, sorazmerna parcialnemu tlaku plina nad kapljevino. Vsaka voda, ki je bila izpostavljena zraku je na nek način “oksigenirana”. Pri sobni temperaturi in normalnem zračnem tlaku je v 1L vode raztopljenenega približno 8 mg kisika.

To količino lahko povečamo, če povečamo parcialni tlak kisika(pO2). Povečanje pO2 za eno atmosfero povzroči, da se v litru vode raztopi dodatnih 40 mg kisika. Oksigenirana voda torej res vsebuje dodaten O2. Podobno kot radenska vsebuje raztopljen ogljikov dioksid. Vprašanje je, kako koristen je ta kisik.

Na prvi problem naletimo takoj, ko plastenko takšne vode odpremo. Takrat se tlak nad vodo izenači z zunanjim zračnim tlakom, kar posledično zmanjša topnost kisika, zaradi česar se ta začne izločati iz vode. Podobno kot se CO2 začne izločati, ko odpremo radensko. Tako se kisik iz oksigenirane vode izloči v zrak in od njega ni nobene koristi. Seveda se to zgodi postopoma, tako da voda, ki pride v želodec še vedno vsebuje nekaj dodatnega kisika.

Kako dobro se kisik transportira skozi epitelij prebavnega trakta ne vem. Dajmo za voljo argumenta predpostaviti, da se molekule plina lahko dejansko absorbirajo in preidejo v kri. Vse snovi iz prebavnega trakta se transportirajo v venski del žilnega sistema. Ta kri ne prehranjuje nobenega tkiva, ampak potuje najprej v srce in iz srca v pljuča, kjer poteka izmenjava plinov. Če venska kri vsebuje dodaten kisik to enostavno pomeni, da bo prehod kisika v pljučih iz alveolov v pljučne kapilare manjši. Kri enostavno ne more vsebovati več kisika kot ga takrat, ko je 100% nasičena (jasno).

Kljub temu, da trditve proizvajalcev oksigenirane vode nimajo nobene fiziološke podlage, je bilo narejenih več študij, ki so v praksi ugotavljale vplive oksigenirane vode na fizično sposobnost. Preko pubmeda mi je uspelo najti tri. Vse tri so prišle do istih zaključkov.

V eni izmed študij so izmerili koncentracijo kisika v oksigeniranih vodah petih različnih proizvajalcev. Tisto z največjo vsebnostjo kisika so primerjali z navadno vodo.

Udeleženci študije so morali kolesariti na stacionarnem kolesu, pri čemer so jim merili različne spremenljivke. Enkrat so pred vadbo pili navadno vodo, drugič oksigenirano. Vse vrednosti, ki so jih merili so bile v obeh primerih enake.

Več: “Oxygenated” water and athletic performance

Patetičen odgovor na kritike homeopatije

Tega članka prvotno nisem imel namena napisati, ker sem vedel, da bo v njem nič znanosti in veliko politike, ki pa mene bolj malo zanima. Ampak glede na to, da sem v prejšnjih mesecih veliko pisal o homeopatiji v Veliki Britaniji, se mi zdi primerno, da povem še, kako se je zgodba končala.

Za ponovitev: po koncu večmesečne preiskave homeopatije je Komite za znanost in tehnologijo iz spodnjega doma angleškega parlamenta konec februarja predstavil svoje zaključke. Komite je vlado pozval, naj preneha s financiranjem homeopatije in registracijo homeopatskih pripravkov. Prejšnji teden je vlada končno predstavila svoj odgovor. Na kratko: vse ostaja isto.

Nekaj podobnega sem sicer tudi pričakoval, vendar sem bil vseeno razočaran, ko je vlada popolnoma ignorirala priporočila Komiteja. Podobne stvari so se v preteklosti dogajale v Nemčiji in ZDA, kjer so posamezni politiki preprečili, da bi na regulacijo homeopatije vplivala znanost.

Dokument, ki ga je predstavila vlada, je točno takšen kot bi ga od politikov tudi pričakoval. Veliko govori, malo pove. Da vam prihranim travme, ki sem jih imel, ko sem bral to neumnost, bom tukaj povzel stvari, ki se mi zdijo zanimive.

Conversely, if regulation was applied to homeopathic medicines as understood in the context of conventional pharmaceutical medicines, these products would have to be withdrawn from the market as medicines.

Se pravi, če bi pri regulaciji homeopatskih zdravil veljali isti strogi pogoji, ki veljajo za običajna zdravila, bi jih morali prepovedati, vendar jih bodo kljub temu še naprej prodajali kot zdravila.

… the majority of independent scientists consider the evidence for the efficacy of homeopathy to be weak or absent, and that there is currently no plausible scientific mechanism for homeopathy.

Vlada se strinja, da znanstveni dokazi ne govorijo v prid homeopatiji, vendar se ji zdi pomembno, da imajo pacienti na voljo “izbiro”. Nekaj podobnega so pred meseci povedali tudi pri Boots. Po njihovih besedah homeopatska zdravila v svojih lekarnah ponujajo, ne zato ker delujejo, ampak zato, ker se prodajajo.

In order for the public to make informed choices, it is therefore vitally important that the scientific evidence base for homeopathy is clearly explained and available.

Vlada se je odločila, da bo z davkoplačevalskim denarjem še naprej financirala homeopatijo, vendar hkrati poudarila, da je pomembno, da je javnost seznanjena z dokazi, ki pravijo, da homeopatija ne deluje (nima učinka večjega od placebo efekta).

Pred volitvami so tako konservativci kot tudi liberani demokrati povedali, da bi bilo neodgovorno financirati zdravljenja za katera ne obstajajo jasni dokazi o učinkovitosti. Obe strani sta obljubili podporo znanosti in svojo obljubo prekršili pri prvi priložnosti, ki sta ju dobili.