Monthly Archives: April 2010

Koga boli grlo?

Včeraj, ko sem v restavraciji čakal na kosilo, sem v roke slučajno vzel nek dnevni časopis in ga iz dolgčasa začel listati, dokler nisem naletel na reklamo za septolete: vas boli grlo? Odgovor je seveda ne.

Grlo (larynx) je del respiratornega aparata, ki leži v srednjem delu vratu med žrelom (pharynx) in sapnikom (trachea). Pomembno je, ker sodeluje pri govoru, omogoča kašelj in ščiti del respiratornega sistema, ki leži pod njim. V glavnem je zgrajen iz različnih delov hialinega hrustanca, med katerimi je največji ščitasti hrustanec (cartiliago thyroidea). Značilnost hialinega hrustanca je, da ni prekrvavljen niti oživčen. In ker ni oživčen, ne more boleti.

Simptom prehlada in gripe tako ni boleče grlo. Kar v resnici boli je žrelo. Žrelo je približno 12 cm dolga cev, ki sega od baze lobanje do 6. vratnega vretenca. To je mesto, kjer se križata poti respiratornega in digestivnega aparata. Največji del žrela sestavlja prečno-progasto mišičje. Žrelo razdelimo na tri dele (epipharynx (tudi nasopharynx), mesopharynx (tudi oropharynx), hypopharynx). Pri gripi in prehladu torej pride do vnetja žrela, kar povzroči bolečino.

Angleži pravijo my throat hurts. “Throat” je definiran kot sprednji del vratu, ki ga sestavljata larynx in pharynx. Zato je ta trditev pravilna. Slovenci pravijo, da jih boli grlo. Ne, boli žrelo. Kvečjemu bi lahko rekli, da gre v primeru gripe za bolečino v predelu grla, kar pa tudi ne bi bilo čisto pravilno, saj je območje grla nižje kot območje žrela. Bolečina v okolici grla je značilnost laringitisa.

Zamenjava grla in žrela je kar pogosta, ko govorimo o simptomih gripe in prehlada. V google sem vtipkal geslo “simptomi gripe” in pregledal prvih 10 strani, ki so govorile o omenjeni tematiki. V petih primerih so govorili o vnetju grla, v petih o vnetju žrela. Vnetje žrela je bilo pravilno omenjeno na spletni strani IVZ in v dveh medijih, ki so del članka verjetno povzeli po spletni strani IVZ. Pravilno je zapisano tudi na spletni strani ljubljanskih lekarn.

Na drugi strani sem napako našel na slovenski wikipedii, kjer je omenjeno boleče grlo. Narobe. Zanimivo je, da grlo omenjajo tudi spletne strani večjih farmacevtov kot je recimo Roche. Boleče grlo prav tako omenjajo na spletni strani Krke. Tudi uradna spletna stran septolet ima napako. Vendar je v animaciji, ki razlaga način delovanje septolet ta napaka popravljena. Farmacevti v svojih reklamah verjetno namenoma omenjajo boleče grlo in ne boleče žrelo zato, ker večina ljudi prav tako pravi boleče grlo.

Advertisements

PubMed

PubMed je iskalni sistem, ki ga nudi US NLM (United States National Library of Medicine) in zagotavlja dostop do skoraj 20 milijonov citatov povzetkov in tudi celotnih študij iz zbirke MEDLINE, OLDMEDLINE in drugih zbirk s povezavami na elektronske revije sodelujočih založnikov. Za najnovejši podatek števila zapisov v iskalnik enostavno vpišite “1800:2100[dp]” (20. julij 2010 – 19,983,615 zapisov).

MEDLINE je najpomembnejša bibliografska zbirka. Obsega področja medicine, zdravstvenega varstva, zobozdravstva, veterine in predkliničnih znanosti. Zbirka indeksira 5.200 revij iz ZDA in 80 iz drugih držav sveta. Obsega 18,195,369 zapisov (20. julij 2010) od leta 1950 dalje.

Veliko zapisov v Pubmedu ima zraven povzetka pripeto povezavo do celotne študije, ki je prosto dostopna. To je posledica tega, da je konec leta 2007 takratni ameriški predsednik podpisal zakon (Consolidated Appropriations Act of 2007), zaradi katerega morajo biti vse študije financirane s strani NIH (National Institutes of Health) v celoti prosto dostopne v elektronski obliki.

Natančno preiskovanje zbirke omogoča hierarhično urejen tezaver MeSH (Medical Subject Headings), za optimalno uporabo katerega je potrebno razumevanje sistema MeSH. Od leta 2009, ko je bila podoba PubMeda prenovljena, se spodbuja uporaba quick search metode, ki spominja na delovanje Googla in v večini primerov daje zadovoljive rezultate.

Sem se zmotil?

Kdor je zadnjih nekaj tednov spremljal dogajanje na tej strani ve, da je trenutno popularna homeopatija. Zaradi preiskave v Veliki Britaniji sem bil bolj aktiven tudi na nekaterih angleških forumih, kjer mi je v debati o znanstvenih študijah povezanih s homeopatijo, nekdo pod nos vrgel študijo, ki dokazuje učinkovitost homeopatije. Vsaj tako je trdil.

Kljub temu, da se že dolgo časa zanimam za različne oblike šundznanosti, sem za to študijo slišal prvič. Bil sem presenečen ker je, vsaj po besedah sogovornika, izgledala zelo kvalitetno. Opravljena je bila v sodelovanju z ugledno medicinsko fakulteto in bolnišnico Bristol. Tekom šestih let so spremljali zdravstveno stanje 6544 ljudi. Zaključki študije so bili ugodni za homeopatijo.

Slišalo se je zares neverjetno. Zato sem študijo poiskal in jo sam pregledal. Objavljena je bila v The Journal of Alternative and Complementary Medicine in je prosto dostopna na spletu. Izkazalo se je, da le ni tako neverjetna. Edina stvar, ki jo je “študija” dokazala je, da homeopati ne znajo delati z znanstvenimi dokazi.

V resnici to ni toliko podobno študiji kot je podobno anketi. 6544 ljudi z različnimi kroničnimi boleznimi je prejelo homeopatske pripravke, ki naj bi pomagali izboljšati njihovo zdravstveno stanje. Te ljudje so bile kasneje večkrat vprašani o njihovem počutju. Končni rezultat je bil ta, da je 70,7% ljudi (n=4627) odgovorilo, de je imela homeopatija pozitiven efekt na njihovo zdravje. 50.7%  (n=3318) je odgovorilo, da se počutijo bolje oz. veliko bolje.

Glavni problem študije je, da homeopatije niso primerjali z ničemer. V študiji ni bilo kontrolne skupine, s pomočjo katere bi ugotavljali ali je prišlo do placebo efekta. Brez ustrezne kontrole in randomizacije je nemogoče vedeti ali je bilo zdravljenje dejansko učinkovito, ali je prišlo do placebo efekta, ali pa se ni zgodilo popolnoma nič in se je zdravstveno stanje spontano izboljšalo, ker bi se tako ali tako.

Takšne študije čisto nič ne pripomorejo k napredku in samo predstavljajo izgubo denarja, energije in časa. Ne vem kako so si v Bristolu lahko privoščili takšen spodrsljaj. Milo rečeno.

Kdor mi ne verjame naj študijo prebere sam. Upam, da sem s tem zaključil s homeopatijo.