Monthly Archives: January 2010

Umrl pozabljen oče genske kode

Vsak, ki je kadarkoli slišal za DNA, je slišal tudi za Jamesa Watsona in Francisa Cricka. Leta 1953 sta v reviji Nature objavila članek, v katerem sta zgradbo molekule deoksiribonukleinske kisline opisala kot dvojno vijačnico. Za to odkritje sta leta 1962 prejela Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo (o tem, kdo bi si to nagrado res zaslužil se da debatirati).

Malokdo pa je slišal za Marshalla Warrena Nirenberga. Leta 1968 je, skupaj z Robert W. Holleyjem in Har Gobind Khoranom, prejel Nobelovo nagrado za dešifriranje genske kode. Genska koda se nanaša na pravila, po katerih se informacija zapisana v DNA molekulah, v celicah prevaja v proteine.

Zaporedje aminokislin v proteinu je odvisno od zaporedja nukleotidov v ustreznem genu. Vsaka aminokislina je kodirana z zaporedjem treh nukleotidov. Te imajo lahko vezane štiri različne dušikove baze – adenin, timin, citozin in gvanin. Vprašanje je, kateri tri nukleotidi kodirajo katero aminokislino.

Na to je odgovoril Nirenberg. Leta 1961 je pri eksperimentiranju z RNA (kjer je timin zamenjan z uracilom) odkril zapis za fenilalanin – UUU. Do leta 1966 je, s pomembno pomočjo Holleyja in Khorana, razbil kodo za vseh 64 različnih kombinacij trinukleotidov. To odkritje je postavilo osnovo za vse nadaljnje delo na področju manipulacije proteinov. Vendar je Nirenberg nekako postal pozabljen oče genske kode. Zakaj?

Sam je rekel: “I’m shy, retiring. I like to work, and I’ve never gone out of my way to try to publicize myself. Crick told me I was stupid because I never was after the limelight.”

Po odkritju genske kode se je Nirenberg zaposlil z drugimi raziskavami in objavil več člankov na področju neurobiologije. Umrl je 15. januarja 2010 na svojem domu, star 82 let.

Več o njemu si lahko preberete v članku The Forgotten Code Cracker, ki je bil objavljen leta 2007 v Scientific American.

Tabela prikazuje kateri trije nukleotidi na mRNA kodirajo določeno aminokislino.

KDAJ PANDEMIJA NI PANDEMIJA

14. januarja je imela SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) virtualno tiskovno konferenco na kateri je odgovarjala na očitke o spremembi definicije, lažni pandemiji in vplivu farmacevtov (posnetek konference; transkript konference). Kljub temu, da so naši mediji prejšnji teden pogumno pisali o začetku preiskave “lažne” pandemije, te konference ni pokril nihče. Bom jo pa zato jaz v tem članku z podnaslovom: Svetovna zdravstvena organizacija, lažna pandemija, sprememba definicije, hudobni farmacevti in strupena cepiva.

Lani smo prvič v zgodovini imeli priložnost spremljati potek pandemije skoraj v živo. Izkušnje, ki smo si jih pridobili pri ukvarjanju s SARS in H5N1 so se izkazale za več kot dobrodošle. Na splošno lahko rečem, da je bil odziv pristojnih soliden. Vendar je nujno potrebno izpostaviti vse napake do katerih ne bi smelo priti (zato tudi pozdravljam vse preiskave, ki bodo v prihodnje potekale). Dejstvo je, da smo se lanskega virusa rešili z več sreče kot česarkoli drugega. Kljub temu, da je šlo za relativno “milo” pandemijo so bili zdravstveni sistemi držav in posamezne bolnice obremenjeni do svojih skrajnih zmožnosti. Prašičja gripa je bila opozorilni strel. Naslednjič morda ne bomo več imeli takšne sreče.

Prva stvar, ki jo zamerim Svetovni zdravstveni organizaciji je dejstvo, da je odlašala z razglasitvijo šeste stopnje nevarnosti (pandemije). SZO je 29. aprila razglasila 5 fazo. Ta je ključna, saj državam sporoča naj se začnejo pripravljati. Po definiciji se nato šesto fazo/pandemijo razglasi, ko se virus razširi še na en kontinent. To se je zgodilo v začetku maja, ko so okužbe potrdili tudi na Japonskem in v Evropi (Velika Britanija, Španija). Takrat so nekatere vplivne države članice (v prvi vrsti VB, Japonska in Kitajska) pri SZO lobirale, naj pandemije ne razglasi.

Nekatere države so celo predlagale, naj se upošteva tudi nevarnost virusa, kar bi pomenilo, da nova gripa verjetno nikoli ne bi bila pandemična. Razlog je v temu, da 6. stopnja nevarnosti predvideva določene varnostne ukrepe, zaradi katerih bi trpelo trgovanje in gospodarstvo na splošno. SZO se je takrat odločila da bo še nekaj časa spremljala širjenje virusa in se odločila naknadno. S tem je prekršila svoja lastna pravila. Ena izmed posledic tega je bila zamuda v dobavi cepiva, kar bi se lahko izkazalo za katastrofalno.

Definicija pandemije temelji na epidemiologiji širjenja virusa. To kako nevaren je virus je popolnoma nepomembno. Poleg tega je nevarnost virusa nemogoče oceniti dokler ta ne zaokroži med širšo populacijo. Očitek, da letošnja pandemija ni pandemija je znanstveno in zgodovinsko napačen. V vsakem učbeniku virologije jasno piše kaj definira pandemijo. Nova gripa je bila po definiciji pandemična že v začetku maja.

SZO je politična organizacija. To kako oni definirajo pandemijo je popolnoma nepomembno. Prav tako je čisto vseeno ali tej gripi rečemo pandemična ali ne. V praksi je pomembno samo, da se v ustreznem trenutku izvede ustrezne ukrepe. Zato je v takšni situaciji najpomembnejše, da se podrobno spremlja širjenje virusa.

Uradna definicija pandemije, ki jo uporablja SZO je bila prvič zapisana leta 1999 v navodilih, ki so jih prejele države. Ta navodila (in s tem tudi definicija) so bila dopolnjena leta 2005 in 2009 z namenom, da bodo bolj jasna, in z obzirom na najnovejše podatke, tudi bolj pravilna. V nobeni izmed teh definicij ni bila omenjena nevarnost oz. smrtnost. Kar bi tudi bilo neumno. Zato so kritike, da je SZO spremenila definicijo (o čemer je sanjal tudi poslanec v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, Wolfgang Wodarg) pod pritiskom farmacevtov, laž.

Je pa res, da je SZO na svoji spletni strani en mesec pred razglasitvijo pandemije spremenila opis pandemije. V starem opisu je npr. pisalo: simultaneous epidemics worldwide with enormous numbers of deaths and illness. V novem: pandemics can be either mild or severe in the illness and death they cause. Vendar ta spletna stran ne opisuje pravil za razglašanje pandemije, ampak opisuje zakaj so pandemije nevarne. Ta opis so spremenili, tako da je sedaj bolj pravilen. Nekateri so to napačno razumeli kot spremembo definicije in to izkoristili za nabiranje političnih točk.

SZO ni nek zdravstveni oddelek sveta. Ima samo toliko pristojnosti kot ji je dodelijo njene države članice. Njena glavna naloga NI gripa. S svojim omejenim proračunom spremlja ogromno bolezni po celem svetu. Njeno delovanje na področju infekcijskih bolezni pa je zelo omejeno. Nekateri zato pravijo, da njena vloga, na področjih kot je gripa, postaja nepomembna.

Razglasitev pandemije sama po sebi nič ne pomeni. Države v tem primeru niso dolžne storiti ničesar. SZO ne more uvesti karanten, zapiranja mej, obveznega cepljenja. SZO lahko samo svetuje, države se pa same odločajo kako bodo reagirale. V Sloveniji lahko pandemijo uradno razglasi samo minister za zdravje.

Farmacevti ne bi smeli imeti nobenega vpliva na SZO ali EU. Pa ga žal imajo. Ta vpliv ni neposreden ampak pasiven. Farmacevtska podjetja so namreč edina na svetu, ki se ukvarjajo z izdelavo cepiv in so, tako kot tudi vsak človek in vsako drugo podjetje na tem svetu, del kapitalističnega sistema, sistema, kjer je denar pred zdravjem. O odnosu med farmacevti in cepivi sem v preteklosti že pisal.

Cepiva so produkt z izjemno nizko profitnostjo. Pogoj, da so lahko profitna je, da mora obstajati ogromen trg na katerem se lahko prodajajo. Zato farmacevti letos niso bili pripravljeni niti migniti s prstom, dokler jim ni bilo zagotovljeno, da bodo svoj izdelek lahko prodali. To pomeni, da lahko mi cepiva, ki so edina prava preventiva, dobimo le, če so farmacevtom splača. Letos so dobili priložnost za velik zaslužek in to izkoristili z odliko.

Ker so cepiva slabo profitna se z njihovo sintezo ukvarja majhno število podjetij, katerih zmožnosti sinteze so zelo omejene. Ko je bila pandemija lani na vrhuncu, cepiva ni bilo dovolj niti za najbolj ogrožene. Če bi leta 1918 reagirali tako kot smo letos, bi še vedno umrla velika večina od 40-100 milijonov ljudi, ki jih je umrlo takrat. Krivci so trije: WHO, ki je odlašala z razglasitvijo pandemije, farmacevti, ki jim je na prvem mestu dobiček in vlade, ki se v takšnih situacijah zanašajo na privatni sektor.

Cepiva so preveč pomemben produkt, da bi ga pustili v rokah farmacevtov (beri trga). Za primere pandemij bi nujno potrebovali mednarodno organizacijo, ki bi se ukvarjala z sintezo cepiv, kar bom argumentiral v drugem delu o farmacevtih in cepivih. Potrebujemo organizacijo, ki bo v pravem trenutku sposobna zagotoviti zadostne količine cepiva za ljudi po celem svetu. Pa tudi če bi to pomenilo milijonsko izgubo in velike količine neporabljenega cepiva.

Medtem se znanstveniki ukvarjajo z drugimi problemi. H1N1 je še vedno nevaren in mogoče je, da se nam bo maščeval letos. Drugi problem je dejstvo, da nas je ta pandemija presenetila. Danes vemo, da je virus med prašiči krožil vsaj desetletje preden je prešel na ljudi. Gripa je v prvi vrsti bolezen ptic in ne človeka. V prihodnosti bo zato potrebno več sredstev vložiti v nadzor bolezni med živalmi.

Hkrati pa imajo politiki in novinarji druge težave. Zanima jih, kaj bi WHO naredila drugače, če bi videla prihodnost. Neumno vprašanje, ki ga danes postavlja veliko neumnih ljudi.

Preberi še:
Pandemija in mediji
Novi virus gripe – diskusija na temo preventivnih ukrepov
Gripa res ugaša?

PANDEMIJA IN MEDIJI

Kot stvari stojijo sedaj izgleda, da je najhujši del pandemije za nami. Ker so se ljudje poročanja o posameznih primerih smrti zaradi nove gripe naveličali, so morali novinarji poiskati nekaj drugega, “šokantnega”, nekaj kar bo privabilo bralce. Kot primerna tarča se je izkazala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki se je s strani novinarjev znašla pod plazom kritik, zaradi dejstva, da ne zna napovedovati prihodnosti. Ta zapis bom tukaj prekinil in ga nadaljeval v naslednjem delu.

V tem članku bi se rad posvetil nečemu drugemu, konkretni novici. Zakaj? Ker je bil eden izmed največjih problemov te pandemije ogromna količina dezinformacij, ki so krožile po internetu. Eden izmed virov teh so bili žal tudi mediji. Na začetku tega tedna so začeli poročati o preiskavi okoliščin pandemije nove gripe, ki jo je odredil Evropski parlament na predlog Sveta Evrope. V enem dnevu so se pri različnih medijskih hišah zvrstili naslovi:

Pandemija – prevara stoletja?

Lažna pandemija: WHO je pripravljena na preiskavo odziva ob izbruhu nove gripe

Razglasitev pandemije nove gripe pod drobnogledom

WHO pripravljena na revizijo zaradi nove gripe

WHO pripravljen preučiti ravnanje ob izbruhu nove gripe

Okej, nekateri naslovi bolj zanimivi kot drugi. Vendar je bilo največ senzacionalizma tam kjer sem ga najmanj pričakoval. Na MMC RTVSLO je novinar v svojem članku zaključil: “Da je bila v zvezi z novo gripo povzročena namerna panika, pa govorijo tudi naslednje številke. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je lani zaradi nove gripe oziroma težav, povezanih z njo, umrlo nekaj več kot 10.000 ljudi, zaradi sezonske gripe pa vsako leto umre do pol milijona ljudi.”

V članku je več neumnosti, posebej pa me je zbodla primerjava števila smrti zaradi nove in sezonske gripe. Zato se bom sedaj tudi osredotočil na ta konkreten članek oz. trditev. Če povzamem avtorja: še en dokaz, da je bila panika povzročena namerno je dejstvo, de je umrlo “nekaj več kot 10.000 ljudi” medtem ko jih zaradi sezonske vsako leto “do pol milijona”. Ta primerjava je napačna na več nivojih. Prvič primerja dve številki, ki sta bili pridobljeni na dva popolnoma različna načina. SZO je na svoji spletni strani zapisala, da je do 27. decembra zaradi nove gripe umrlo najmanj 12220 ljudi. Ta števila se nanaša samo na laboratorijsko potrjene primere, med tem ko je število smrti zaradi sezonske gripe izračunano po posebnem matematičnem modelu.

Zaradi sezonske gripe večinoma umirajo starejši, šibki ljudje, z eno ali več drugimi boleznimi. V veliki večini primerov se teh ljudi ne testira za okužbo gripe, kot uradni vzrok smrtni pa se zapiše osnovna bolezen. Zato točnih podatkov o smrtih zaradi sezonske gripe ni. Imamo pa ocene. Če površno povzamem model, po katerem se število smrti ocenjuje gre za to: na podlagi uradnih podatkov se sešteje število vseh smrti zaradi vseh vzrokov skozi obdobje ko virusov gripe ni in se to številko odšteje od števila vseh smrti, ki jih zabeležijo med sezono gripe. Predpostavka je, da višek smrti, ki jih zabeležijo v obdobju sezone gripe, predstavlja število smrti, ki jih gripa povzroči (to je zelo laična razlaga). Temu rečemo “excess mortality”.

Zato je primerjava teh dveh številk pridobljenih z dvema popolnoma različnima metodama nesmiselna. Poleg tega je podatek “najmanj 12220 ljudi” že sam po sebi neuporaben. To je tako kot bi rekel, da je v zadnjih desetih letih na slovenskih cestah umrlo najmanj šest ljudi. Podatek je seveda popolnoma pravilen, vendar je neuporaben. Tako kot tudi podatek, da je zaradi nove gripe umrlo najmanj 12220 ljudi.

Razlogov, da je številka 12220 prenizka je več. Prvič so klinični znaki nove gripe podobni simptomom marsikatere druge bolezni, vključno z pljučnico. Zato lahko zdravnik novo gripo hitro zamenja za nekaj drugega. To je za samega pacienta sicer nepomembno, ker je zdravljenje v vseh primerih enako, vendar tega človeka uradno ne moremo pripisati k okuženim zaradi nove gripe, saj ni bilo opravljeno laboratorijsko testiranje. Ta testiranja so zelo draga in si jih večina držav sploh ne more privoščiti. Poleg tega so, razen za statistiko, podatki o številu okužb nepomembni, zato se laboratorijskih testiranj rutinsko ne dela. Tako se marsikateri primer okužbe ne zabeleži.

Drugi razlog je, da zdravniki smrt pogosto pripišejo osnovni bolezni, kljub temu, da je bila pri pacientu potrjena okužba z virusom gripe. Tudi zaradi tega se ne zabeleži marsikaterega primera. Tretji razlog so sama testiranja za prisotnost virusa, ki pogosto dajejo napačne negativne rezultate, tudi pri ljudeh pri katerih je okužba očitna. Najnovejše študije so pokazale, da je rezultat teh testiranj močno odvisen od tega kdaj in kako je bil vzorec vzet.

Četrti in verjetno največji razlog za prenizko število zabeleženih smrti pa je dejstvo, da so v veliki večini držav sistemi za vodenje statistike smrti zelo slabi ali neobstoječi. Po uradnih podatkih SZO je v celotni Afriki zaradi nove gripe umrlo 131 ljudi. Zakaj? Ker so v teh državah sistemi vodenja statistike smrti praktično neobstoječi. Zato tudi ni podatkov o dejanskem številu mrtvih in okuženih.

Primerjava smrti zaradi nove in sezonske gripe bo smiselna šele takrat, ko bomo število smrti zaradi nove gripe izračunali na isti način kot število smrti zaradi sezonske gripe. Ta ocena bo, po besedah SZO, na voljo v 1-2 letih (in bo veliko večja kot 12220).

Obstaja pa še en razlog, zaradi katerega ni smiselno primerjati nove gripo s sezonsko. Učinek na celotno družbo je v obeh primerih zelo drugačen. Ni isto ali zaradi gripe umirajo bolni 70- letniki ali zdravi 30- letniki.

Postavi diagnozo #1

Malo sem se pohecal z anketami in naredil spodnji “kviz”. Če je kakšen bralec bolj strokovno podkovan lahko spodaj v komentarjih argumentira svojo izbiro.

(klik na sliko za povečavo)

http://ssund.files.wordpress.com/2010/01/rtg-prsnega-kosa.jpg

(Še nedokončana) Zgodba leta

Na posebni spletni strani Centra za kontrolo bolezni in preventivo (CDC) so objavili časovni potek prve pandemije v 21. stoletju. Časovna skala opisuje vse pomembnejše dogodke od marca, ko so potrdili prve primere nove gripe, preko oktobra, ko so se začela prva cepljenja vse do decembra, ko se je število okužb v drugem valu začelo zmanjševati. Virusi gripe so zelo nepredvidljivi, kar se je letos potrdilo še enkrat več. Obdelava vseh podatkov, ki so jih strokovnjaki zbrali bo trajala več let. Zaradi novih spoznanj bo ponovno potrebno prepisati marsikatero knjigo.

KLIK za ogled skale.

Na zaključek te zgodbe bomo morali še malo počakati. Meseci med katerimi je običajno kroženje sezonske gripe najbolj intenzivno so še pred nami (januar, februar, marec). Kaj točno se bo zgodilo je nemogoče napovedati. Ali bomo priča še tretjemu valu nove gripe? Če, kako nevaren bo? Bo nova gripa še vedno tako prizanesljiva do starejših? Kaj se bo zgodilo s sezonsko gripo, ki jo je nova zaenkrat povsem izrinila? Kakšna bo gripa naslednjo sezono? Žal bomo morali na odgovore še malo počakati.

Zbirko znanstvenih novic, ki so zaznamovale leto 2009, so pripravili na spletni strani Nature.