Monthly Archives: November 2009

H1N1: Preventiva

Devetega julija so pri ameriški vladni agenciji HHS (Health and Human Services) razpisali video tekmovanje na temo preventive. Namen tekmovanja je bila promocija prakticiranja dobre higiene. Videi naj bi pomagali pri osveščanju ljudi, tako da bi ti pomagali pri preprečavanju širjenja virusa H1N1.

Poslanih je bilo preko 200 različnih filmov, zmagal pa je Dr. John Clarke s svojim filmčkom imenovanim H1N1 Rap by Dr. Clarke:

Pandemija 2009: povzetek dogajanja

Eurosurveillance je neodvisen Evropski znanstveni časnik predan epidemiologiji, nadzoru in preventivi. V svoji oktobrski številki so objavili članek z do oktobra zbranimi informacijami o pandemski gripi, ogroženih skupinah, cepivih, cepljenju in varnosti. Gre za odličen povzetek celotnega dogajanja povezanega s H1N1 v Evropi. Članek je prosto dostopen na njihovi spletni strani in je obvezno branje za vsakogar. KLIK

Kako H1N1 ubija

Tri nove študije so pokazale, da je glavni vzrok smrti pri okuženih s H1N1 2009 hudo vnetje pljučnega tkiva in odpoved dihanja. Študije so prav tako potrdile opazovanja, da gripa najbolj prizadene mlade ljudi, vendar se jo lahko učinkovito blaži z uporabo protivirusnih zdravil in mehanskih ventilatorjev, ki pomagajo pri dihanju.

Te študije so prve obsežne analize, ki govorijo o tem, kako H1N1 povzroča smrtno nevarne bolezni. Pri vseh treh je opaziti skupen vzorec pomanjkanja kisika v krvi kritično bolnih, nevarno stanje, ki v najslabšem primeru vodi do odpovedi organov in smrti. Študije so bile opravljene med zgodnjim majem in poznim avgustom v Kanadi, Mehiki ter Avstraliji in Novi Zelandiji.

Začne se z virusno pljučnico. Ko pa pacienti postanejo kritično bolni ni več jasno ali gre še vedno za pljučnico ali kakšno drugo bolj nevarno bolezen. Pri teh bolnikih H1N1 v pljučih povzroči hudo vnetje, kar pripelje do nabiranja tekočine v dihalnih poteh in krvavenja pljučnega tkiva. Te spremembe ovirajo prehod kisika iz vdihnjenega zraka v kri. Večina bolnikov še vedno lahko diha, vendar so vdihi neučinkoviti. Pomanjkanje kisika povzroči vsesplošno škodo, najbolj vidno prizadet organ pa so ravno pljuča.

V največji izmed teh študiji opravljeni v Kanadi, so spremljali zdravstveno stanje 168 kritično bolnih ljudi, okuženih s H1N1. Čeprav je bila povprečna starost bolnikov 32 let, jih je 17% umrlo. V AUS in NZ so opazovali 68 kritičnih pacientov, pri katerih so naknadno potrdili okužbo s H1N1. Povprečna starost bolnih je bila 34 let, smrtnost 21%. V Mehiki je bilo v študijo vključenih 58 pacientov s povprečno starostjo 44 let. Smrtnost med njimi je bila 41%.

Velika večina pacientov v Kanadski in Mehiški študiji je potrebovala mehansko ventilacijo, ki je trajala 10 do 12 dni. V nekaterih primerih je do odpovedi dihanja prišlo tako hitro, da zdravniki enostavno niso imeli časa učinkovito ukrepati. V Avstraliji so zdravniki uporabili metodo imenovano zunajtelesna membranska oksigenizacija, pri kateri speljejo kri iz pacienta v aparat, ki doda kisik in nazaj.

Veliko pacientom se je administriral oseltamivir fosfat (Tamiflu) in to z veliko koristnimi učinki. Mehiška analiza je pokazala, da je bila med preživelimi pacienti verjetnost, da so dobili Tamiflu 7X večja kot pri tistih, ki so umrli.

V vseh treh skupinah kritično bolnih je bilo zelo malo ljudi starejših od 60 let. Ta številka potrjujejo razširjeno hipotezo, da imajo starejši ljudje določeno stopnjo imunosti, ker naj bi bili v preteklosti enkrat že izpostavljeni podobnemu virusu.

Študije pa ne dajo odgovora na vprašanje, zakaj so komplikacijam podvrženi najmočnejši ljudje. Polovica vseh hospitaliziranih v ZDA je bila mlajših od 25 let. Starostna skupina nad 65 let (skupina, ki jo sezonska gripa ogroža skoraj ekskluzivno) predstavlja samo 7% vseh hospitaliziranih (spodnji graf). Podoben trend je bil značilen za pandemijo leta 1918, ki jo je prav tako povzročil virus iz družine H1N1.

Običajno vsako leto za sezonsko gripo v ZDA od septembra do maja umre med 30 in 50 ljudi mlajših od 18. let. Za prašičjo gripo je samo v oktobru umrlo 86 ljudi mlajših od 18 (spodnji graf). Se pravi v enemu mesecu toliko kot prejšnja leta v celotni sezoni. Sezona gripe se je šele začela in ta številka bo verjetno še narasla, ko se bo število okužb povečalo.

Prejšnji teden je CDC potrdil, da je smrtnost novega virusa glede na starost popolnoma obratna kot pri virusih sezonske gripe. Prašičja gripa je bolezen mladih. Običajno je 90% vseh smrti zaradi gripe v starostni skupini nad 65 let. Od septembra pa je bilo 88% mrtvih mlajših od 65 let. Četrtina je bila mlajših od 25 (spodnji graf). Povedano je bilo že tisočkrat ampak vredno je ponoviti še enkrat. Še posebno so ogrožene nosečnice. Zaradi zaščite fetusa je imunski sistem potisnjen in pri njih se hujše komplikacije lahko pojavijo četudi drugih zdravstvenih težav nimajo.

Te študije so zelo pomembne, ker predstavljajo empirično znanje o virusu H1N1 2009. Prav neverjetno je, da imamo že v začetni stopnji pandemije toliko podatkov, kaj šele tako sistematično urejene podatke kot so nam jih dale omenjene študije. Na podlagi teh lahko sklepamo kaj lahko zdravniki in bolnišnice v prihajajočih mesecih lahko pričakujejo. Okuženim se lahko zdravstveno stanje poslabša čez noč, vendar lahko zgodnje prepoznavanje bolezni in primerna tehnična oprema (respiratorji) število smrti zelo omejita.

Celotne študije so prosto dostopne ne spletni strani JAMA:

-Critically Ill Patients With 2009 Influenza A(H1N1) Infection in Canada

-Critically Ill Patients With 2009 Influenza A(H1N1) in Mexico

-Extracorporeal Membrane Oxygenation for 2009 Influenza A(H1N1) Acute Respiratory Distress Syndrome

Cepiva: sramota za farmacijo (1. del)

V zadnjih letih je pomanjkanje cepiva proti sezonski gripi v ZDA postalo velik problem. Pogosto se zgodi, da količina cepiva, ki je na voljo, ne zadostuje niti cepljenju najbolj ogroženih ljudi, katerih število se ocenjuje na 90 milijonov. Kriza s pomanjkanjem je posledica kapitalizma in z njim povezanega tržnega gospodarstva, ki v tem primeru ne more zadovoljiti niti osnovnih človeških potreb.

Razlog, da se s tem problemom sooča ravno Amerika je samo eden: njihov zdravstveni sistem je, bolj kot katerikoli drug na svetu, podrejen privatnemu profitu. Vsa cepiva v ZDA dobavlja samo pet farmacevtskih podjetij: GlaxoSmithKline, Merck, Novartis, Sanofi Pasteur in Wyeth, podjetja ki sama zapolnjujejo 80% celotnega svetovnega trga s cepivi. Ker veliko cepiv proizvaja samo eno podjetje, lahko njihova količina zelo niha, saj lahko morebitna tehnična napaka ogrozi celotno pošiljko.

Pred tridesetimi leti je bil pogled na trg popolnoma drugačen. V tistem času se je s sintezo cepiv za ameriški trg ukvarjalo 35 farmacevtskih podjetij. Večina podjetij se s cepivi ni nehala ukvarjati zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, surovin ali laboratorijev. Prav nasprotno, ameriška farmacija je tehnološko najbolj napredna. Razlog za izstop podjetij iz trga je profit (kakšno presenečenje). Povpraševanje po cepivih je majhno, obstaja realna možnost tožb povezanih s stranskimi učinki, vladne agencije so za njih pripravljene plačati izjemno nizke cene, verjetno največja ovira pa je dolgotrajen in zelo drag proces proizvodnje. Proizvodnja varnega in učinkovitega cepiva traja 12-15 let in stane nekje med 500 milijoni in milijardo dolarjev. Ker je 60% vseh stroškov fiksnih, kar pomeni, da niso odvisni od proizvedene količine cepiva, potrebujejo cepiva ogromen trg na kateremu se lahko prodajajo, da so sploh lahko profitna. Za razliko od zdravil, ki se jih običajno jemlje na dolgi rok, se cepiva posamezniku daje v omejenih količinah, pogosto samo enkrat v življenju, s čimer se trg takoj zmanjša in skupaj z njim tudi profitnost produkta. Poleg tega je proizvodnja zdravil veliko krajša in cenejša. Zaradi nizke profitnosti cepiv – ta, klub izboljšanim razmeram na trgu, še vedno predstavlja samo1,5% celotnega profita – so ta za podjetja zelo nezanimiva. Zaradi nezainteresiranosti farmacije se danes srečujemo s problemi pri izdelavi novih cepiv, npr. za HIV. Zdravljenje okuženih ljudi je veliko bolj profitno, kot preprečevanje okužbe. Zato je večina raziskav na področju novih cepiv financirana s strani vladnih, univerzitetnih in drugih neprofitnih organizacije (Gates Foundation).

Ena izmed “žrtev” trga je bil ameriški farmacevtski gigant Wyeth. Za sezono gripe 2002/03 je Wyeth izdelal 21 milijonov doz cepiva. Ker je bila tisto sezono gripa bolj mila, so prodali samo 14 milijonov doz. 7 milijonov so jih uničili in leto končali s 30 milijoni $ izgube (izguba se nanaša na cepivo proti gripi). Posledično so zaprli celo tovarno, ki se je ukvarjala s sintezo cepiva, odpustili 800 delavcev in se umaknili s trga.

Za podjetja, ki se jim je uspelo obdržati na trgu, se situacija počasi izboljšuje. Tako kot na vsakem področju znanosti smo tudi tukaj priča stalnega napredka. Sinteza cepiva s pomočjo kokošjih jajc se bo počasi zamenjala z metodo, pri kateri se uporabljajo živalske celice. Ta je hitrejša in bolj zanesljiva. V ZDA so leta 1986 sprejeli zakon, s katerim so izdelovalci cepiv zaščiteni pred morebitnimi tožbami povezanimi s stranskimi učinki, kar je glavni razlog, da so farmacevtska podjetja zopet pokazala interes za izdelavo cepiva.

EDIT 18.7.2010: podatki iz zgornjega članka so že malo zastareli. Zaradi aktualnosti teme bom v prihodnosti pripravil posodobitev.